Poslabševanje večine razpoložljivih gospodarskih kazalnikov se je na prehodu v zadnje četrtletje ustavilo. Realni izvoz in uvoz blaga sta bila oktobra podobna kot mesec prej, medletni upad se je nekoliko zmanjšal. Po septembrski okrepitvi se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti oktobra še nekoliko povečala in bila podobna kot pred letom. Gradbena aktivnost se je septembra ob odpravljanju posledic poplav povišala in ostala znatno višja kot lani. Realni storitveni prihodek se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal v večini tržnih storitev, skupna aktivnost je bila podobna lanski. Realni prihodek večine trgovskih panog pa se je glede na drugo četrtletje še zmanjšal. Medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili; oktobra je bil po predhodnih podatkih medletno večji tudi v trgovini z neživili. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je novembra nekoliko izboljšalo, a ostalo nižje kot pred letom. Medletni zaostanek je najbolj opazen v trgovini, gradbeništvu in storitvah.

Poraba elektrike je bila novembra medletno nižja za 7 %. Medletni upad je bil manjši kot v preteklih mesecih, tudi zaradi ponovnega zagona dela proizvodnje v podjetju SIJ Acroni po popravilu glavnega motorja valjavskega ogrodja v vroči valjarni. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami je imela novembra medletno nižjo porabo Avstrija (–5 %), drugje je bila poraba medletno višja, v Franciji in Italiji za 1 %, na Hrvaškem in v Nemčiji pa za 3 %.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila novembra medletno višja za 4 %. Medletna rast skupne prodaje je bila po septembrski in oktobrski okrepitvi novembra nekoliko nižja. To je bila predvsem posledica nižje medletne rasti prodaje v trgovini (5 %, oktobra 7 %), kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Rast je bila nižja v vseh treh glavnih trgovskih panogah. V trgovini na drobno je bila 4-odstotna, v trgovini z motornimi vozili 13-odstotna, v trgovini na debelo pa 1-odstotna. Upočasnila se je tudi medletna rast prodaje v gostinstvu in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj v gostinstvu in v drugih storitvenih dejavnostih z 11 % na 8 %).

Realni izvoz in uvoz blaga sta bila oktobra podobna kot mesec prej, medletni upad se je nekoliko zmanjšal. Podatki o izvozu in uvozu blaga v zadnjih dveh mesecih kažejo na prekinitev tekočega upadanja blagovne menjave (desez.). Po podrobnih podatkih je k temu pomembno prispevala umiritev upada menjave proizvodov za vmesno potrošnjo. V prvih desetih mesecih je bil skupni izvoz blaga medletno nižji za 7,4 %, uvoz pa za 7,6 %. Upad izvoza je bil povezan zlasti z državami EU (EU −8,6 %, izven EU −2,9%), upad uvoza pa je bil izrazitejši iz držav izven EU (EU −5,5 %, izven EU −13,3 %). Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je novembra drugi mesec zapored nekoliko izboljšalo, je pa še precej slabše kot v začetku letošnjega leta. Precej nižja kot v začetku leta so izvozna naročila, kar je povezano predvsem s šibko aktivnostjo v glavnih trgovinskih partnericah.

Storitvena menjava je v tretjem četrtletju ostala blizu doseženih najvišjih ravni, vendar ob precejšnjih razlikah med gibanji posameznih storitvenih dejavnosti. Izvoz storitev se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem sicer nekoliko zmanjšal (desez.), kar je bilo povezano predvsem z nadaljnjim upadom izvoza transportnih storitev, nižja sta bila tudi izvoza gradbenih in storitev IKT. Izvoz s turizmom povezanih storitev, ki predstavljajo že skoraj 40 % celotnega izvoza storitev, pa se je nadalje povečal, a je bila rast počasnejša kot v prejšnjih četrtletjih. Uvoz storitev se je tekoče povečal (desez.), k temu pa je prispevalo povečanje uvoza ostalih poslovnih storitev in drugih storitev (zlasti zavarovalnih in finančnih). Zmanjšal pa se je uvoz nekaterih glavnih skupin storitev (transportnih, potovalnih, gradbenih, IKT), ki predstavljajo okoli dve tretjini celotnega uvoza storitev. Medletna rast storitvene menjave se je v zadnjih mesecih upočasnila (izvoz −0,7 %, uvoz 0,6 %). Po glavnih skupinah je bil medletno visok zlasti upad menjave transportnih storitev, hkrati pa je bilo opazno okrevanje s turizmom povezanih storitev.

Po septembrski okrepitvi se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti oktobra še nekoliko povečala in bila podobna kot pred letom. Mesečna rast se je nadaljevala v nizko in srednje tehnološko zahtevnih panogah, v visoko tehnološko zahtevnih pa je proizvodnja zanihala navzdol. Ob velikih mesečnih nihanjih je bila proizvodnja obeh visoko tehnološko zahtevnih panog v desetih mesecih medletno višja. V ostalih panogah je bila večinoma medletno nižja (z izjemo proizvodnje strojev in naprav, popravil in montaže, usnjarstva in proizvodnje živil). Padec je bil največji v energetsko intenzivnih kemični in papirni industriji (več kot 20-odstoten) ter proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov in proizvodnji kovin (okoli 10-odstoten). Precej nižja kot pred letom je bila tudi proizvodnja nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panog (proizvodnja tekstilij, lesna in pohištvena industrija).

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del septembra povišala in ostala znatno višja kot lani. Po visoki rasti v začetku leta je aktivnost v naslednjih mesecih nihala okoli dosežene ravni, septembra pa se je ob odpravljanju posledic poplav zopet precej povišala. Vrednost gradbenih del je bila tako v tretjem četrtletju za 23 % višja kot v enakem obdobju lani. V specializiranih gradbenih delih in v gradnji inženirskih objektov je bila aktivnost višja za 27 %, v gradnji stavb pa za 13 %. Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih o DDV je bila v tretjem četrtletju aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva medletno višja za 11 %. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je tako znašala 12 o. t.

Realni prihodek večine trgovskih panog se je v tretjem četrtletju glede na drugo še zmanjšal, medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili; oktobra je bil po predhodnih podatkih medletno večji tudi v trgovini z neživili. Medletni upad prihodka v trgovini na debelo, ki se tekoče zmanjšuje že od pomladi, se je v tretjem četrtletju še poglobil (na −8 %). Nekoliko manjši kot v preteklih četrtletjih je bil upad prihodka v trgovini na drobno (brez motornih goriv), kar je bila posledica rasti prodaje živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki pa je ostala nižja kot pred letom (−2 %). Medletno manjša (za 8 %) je bila tudi prodaja neživil, ki se je tekoče še zmanjšala. Medletno večja (za 13 %) je ostala le prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi že od sredine lanskega leta. Po predhodnih podatkih SURS je bila ta tudi oktobra medletno večja, prihodek v trgovini na drobno pa je bil podoben kot lani, na kar je vplivala rast prodaje neživil.

Realni prihodek se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal v večini tržnih storitev. Precej se je ob rasti prenočitev povečal v gostinstvu, po zmanjšanju v predhodnem četrtletju. Po predhodnem visokem upadu se je povečal tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih ob močni rasti v obeh pomembnejših dejavnostih (telekomunikacijske in računalniške storitve). Prihodek se je povečal še v strokovno-tehničnih dejavnostih, nekoliko tudi v drugih poslovnih dejavnostih. V dejavnosti prometa in skladiščenja pa se je nadaljevalo zmanjševanje prihodka, ki upada že od lanskega tretjega četrtletja. V tretjem četrtletju je razmeroma bolj upadel kopenski promet, manj pa skladiščenje in pošta. Skupni prihodek tržnih storitev je tako tekoče stagniral, medletno pa je bil nekoliko manjši (za 0,3 %). V prvih devetih mesecih je bil medletno realno večji za 1,5 %, kot posledica rasti v večini dejavnosti (razen v prometu). Za ravnjo pred epidemijo (glede na isto četrtletje v 2019) je še vedno zaostajal v zaposlovalnih storitvah (za 17 %).

Razpoložljivi podatki nakazujejo okrevanje potrošnje gospodinjstev v oktobru. Izboljšanje se je v nekaterih segmentih začelo nakazovati že septembra . Prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam je bila po dveh mesecih medletnega upada septembra medletno višja, rast pa se je v oktobru pospešila na 20 %. Po medletnem upadu julija in avgusta je bilo septembra in oktobra medletno večje tudi število prenočitev domačih turistov v Sloveniji, septembra pa tudi število prenočitev Slovencev na Hrvaškem. Oktobra so bili, prvič po januarju, medletno višji tudi nakupi neživil, potrošnja za živila, pijače in tobačne izdelke pa je ostala nekoliko nižja kot pred letom (po predhodnih podatkih SURS). Okrevanje potrošnje v oktobru nakazuje tudi okrepljena medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov (7 %), ki se je sicer novembra nekoliko zmanjšala (na 4 %).

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je novembra na mesečni ravni nekoliko zvišala, na letni je bila še naprej nižja. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje precej višje v predelovalnih dejavnostih, kjer sta se izboljšala kazalnika pričakovana proizvodnja in zaloge končnih izdelkov, ter v gradbeništvu. Višje je bilo tudi zaupanje med potrošniki, ki so bolj optimistični glede prihodnjih gospodarskih razmer v državi. Nižje pa je bilo zaupanje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih. V primerjavi z lanskim novembrom je bilo zaupanje precej nižje v vseh dejavnostih. Opazno višje pa je bilo med potrošniki, kjer so se izboljšale vse komponente kazalnika, najbolj pričakovanja glede finančnega stanja gospodinjstev.

Medletna rast števila delovno aktivnih (0,9 %) se je septembra še upočasnila. Na to je vplivalo predvsem zmanjševanje števila delovno aktivnih po desezoniranih podatkih v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih v septembru. Ob medletno nekoliko manjšem številu delovno aktivnih državljanov Slovenije je septembra k skupni medletni rasti števila delovno aktivnih prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil septembra 14,6 %, za 0,9 o. t. višji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov v skupni zaposlenosti izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %).

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil novembra (0,8 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v prejšnjih mesecih, a manjši kot v začetku leta. Po originalnih podatkih je bilo konec novembra brezposelnih 47.175 oseb, kar je 0,1 % manj kot konec oktobra. Medletno je bilo število brezposelnih za 10,2 % nižje. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec novembra medletno za slabo petino manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnost nad enim letom).

Po anketnih podatkih je bila v tretjem četrtletju brezposelnost medletno nižja, število delovno aktivnih pa se je nekoliko zmanjšalo. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 40 tisoč oseb, kar je 4,8 % manj kot v tretjem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (3,9 %) je bila medletno nižja za 0,1 o. t. Število delovno aktivnih se je ob umirjanju gospodarske aktivnosti medletno nekoliko zmanjšalo (za 0,4 %). Pri tem se je število zaposlenih v delovnem razmerju ohranilo na podobni ravni, močno pa se je zmanjšal obseg študentskega dela (14,6 %) in število pomagajočih družinskih članov (28,6 %). Število samozaposlenih je bilo medletno višje (8,6 %).

Medletna realna rast povprečne bruto plače se je septembra ob višji inflaciji precej upočasnila (1,8 %). V zasebnem sektorju je bila medletna realna rast 0,8-odstotna. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki (poleg gradbeništva in gostinstva) spadajo med dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila medletna realna rast povprečne bruto plače 3,8-odstotna. Višja rast kot v zasebnem sektorju je povezana z lanskim dogovorom o dvigu plač (prvi dvig je bil oktobra). Nominalna medletna rast povprečne bruto plače je bila septembra nekoliko nižja kot v prejšnjih treh mesecih, in sicer 9,5 % (v obdobju od junija do avgusta je bila 10,2 %). V zasebnem sektorju je bila rast 8,4-odstotna, v javnem pa 11,5-odstotna. V prvih devetih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač 1,8-odstotna (v zasebnem sektorju 1,4 %, v javnem 2,6 %).

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je novembra znižala na 4,9 % (za 2 o. t.), kar je najmanj po koncu leta 2021. K temu so največ prispevale cene energentov, katerih prispevek se je znižal predvsem zaradi ukrepa vlade, s katerim je gospodinjstva v celoti oprostila plačevanja prispevka za OVE in SPTE . Cena električne energije je tako na mesečni ravni upadla za 18,8 %, medletno pa se je rast znižala na okoli odstotek (oktobra okoli 24 %). Novembra so se nadalje znižale cene trdih goriv, ki so bile medletno nižje za približno četrtino, ob tekočem znižanju pa so se medletno znižale tudi cene naftnih derivatov (po naši oceni za približno 5 %). Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se še naprej umirja in je bila novembra s 6,2 % za več kot dve tretjini nižja kot v začetku letošnjega leta. Medletna rast cen storitev, ki je od maja vztrajala nad 8 %, se je novembra nekoliko znižala, na 7,4 %. Po naši oceni tudi zaradi izrazitega umirjanja rasti cen v zdravstvu, ki se je ob mesečnem upadu (−2,1 %) in visoki lanski osnovi medletno skoraj prepolovila (na 6,4 %). Nekoliko se upočasnjuje tudi rast cen v skupinah restavracije in hoteli ter rekreacija in kultura.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se oktobra še znižale, medletna rast se je upočasnila na 0,9 %. Dinamika upadanja cen, ki se mesečno znižujejo od aprila, se v zadnjih mesecih sicer umirja. Oktobra so bile tako drugi mesec zapored nižje za 0,1 %. Cene na domačem trgu so se znižale (0,3 %), na tujih trgih pa malenkost zvišale (0,1 %). Te so bile kljub tekoči rasti medletno nižje za 0,7 % (še v začetku leta so bile višje za 14,3 %), na domačem trgu pa medletno višje za 2,5 % (v začetku leta za 22,1 %). Med posameznimi skupinami proizvodov so bile oktobra medletno nižje samo cene surovin (–2,9 %). Medletna rast cen proizvodov za široko porabo je bila kljub umirjanju še vedno razmeroma visoka (5,7 %), rast cen energentov in proizvodov za investicije pa je bila nekoliko pod 4 %.

Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je oktobra na mesečni ravni povečal, medletno pa se je upad še nekoliko poglobil (–2 %). Obseg kreditov podjetjem in NFI se ob umirjanju gospodarske aktivnosti in višjih obrestnih merah tekoče še naprej krči in je bil medletno manjši že za 6,7 %. Krči se tudi obseg posojil državi (medletno -7,2 %), ki vire financiranja zagotavlja pretežno na obvezniških trgih, ti krediti pa predstavljajo majhen del kreditne aktivnosti bank. Medletna rast kreditov gospodinjstvom (3,3 %) pa v zadnjih treh mesecih ostaja večinoma nespremenjena. Še naprej se upočasnjuje rast stanovanjskih posojil, razmeroma hitro pa se krepi medletna rast obsega potrošniških posojil (po znižanju meje kreditne sposobnosti v začetku julija letos). Ta se je v tem obdobju več kot podvojila in bila oktobra 9,5-odstotna. Obseg novega kreditiranja v obliki potrošniških posojil se je v desetih mesecih letos (kljub višjim obrestnim meram) glede na primerljivo obdobje lani povečal za približno tretjino, v obdobju od julija do oktobra letos pa za skoraj 60 %. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je oktobra ohranila okrog 4 %. S podobno dinamiko naraščajo tudi vloge gospodinjstev, kjer se v zadnjih mesecih ob dvigu depozitnih obrestnih mer hitro krepijo vezane vloge, ki so bile medletno višje za približno 40 %. Naraščajo predvsem dolgoročne vloge, ki so se skoraj podvojile, a še vedno predstavljajo manj kot desetino vseh vlog gospodinjstev. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja na ravni 1 %.

Tekoči račun plačilne bilance je imel tudi v tretjem četrtletju presežek. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga se je medletno precej zmanjšal, še bolj uvoz, pogoji menjave pa so se izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi blagovnega salda v tretjem četrtletju (484 mio EUR) količinska gibanja prispevala 445 mio EUR, pogoji menjave pa 39 mio EUR. Storitveni presežek je bil medletno manjši zaradi manjšega presežka v menjavi tehničnih, s trgovino povezanih storitev. Presežek v menjavi transporta in potovanj pa je bil medletno večji. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil v tretjem četrtletju medletno manjši, predvsem zaradi manjših neto odlivov dividend in dobička ter več neto prejetih obresti na dolžniške terjatve. Večji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz večjih neto odlivov transferjev zasebnega in državnega sektorja v tujino. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je septembra izkazoval presežek v vrednosti 2,1 mrd EUR (3,3 % ocenjenega BDP).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil z 848,2 mio EUR v letošnjih desetih mesecih za 462 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 5,6 %. Glavnino rasti letos predstavljajo prihodki iz socialnih prispevkov, ki so okrepljeni zaradi višje rasti plač, rast davčnih prihodkov pa je upočasnjena zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti in znižanja davčnih obremenitev, z izjemo trošarin, ki so se na področju energentov, po znižanjih v predhodnih letih, do oktobra večinoma zviševale. Med prihodki so bila medletno nižja le prejeta sredstva iz EU, ki pa se bodo do konca leta zaradi pričakovanega priliva na podlagi drugega zahtevka za plačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost povečala. Odhodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 7,9 %. Rast odhodkov je letos višja kot lani, na kar vpliva tudi dinamika ukrepov za blaženje posledic covida in energetske draginje v preteklih letih. Letošnja rast odhodkov izhaja pretežno iz plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, povečanih subvencij podjetjem za blaženje posledic energetske draginje ter sanacije po poplavah (predplačila na osnovi ocene škode). Izplačila ukrepov za blaženje energetske draginje (regresiranje šolske prehrane, otroški dodatek) in ukrepi za sanacijo po poplavah (izredna denarna socialna pomoč) vplivajo tudi na letošnjo rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom. V zadnjih dveh mesecih leta pričakujemo večji primanjkljaj konsolidirane bilance kot v septembru in oktobru, ko je skupaj znašal 49,3 mio EUR. Na to bodo vplivali povečani izdatki občin na podlagi predplačil, ki so jih iz državnega proračuna oktobra prejele v povezavi s sanacijo po poplavah, zaključevanje črpanja finančne perspektive 2014–2020 ter izplačila nekaterih ukrepov za blaženje draginje ob koncu leta (višji izdatki za pokojnine).

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih letos pozitiven (135,6 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 683,9 mio EUR (47,0 % v rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 548,3 mio EUR (75,1 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih so imela povračila iz strukturnih skladov (37,4 % vseh povračil v državni proračun, 68,2 % pričakovanih povračil v letu 2023) ter sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (34,6 % vseh povračil, 70,3 % pričakovanih povračil). Iz Kohezijskega sklada je bilo v državni proračun povrnjeno 17,5 % vseh povračil (45,5 % pričakovanih povračil). Iz NOO je bilo izplačil v vrednosti 51,1 mio EUR (13,1 % pričakovanih povračil). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (54,9 % vseh vplačil).