Ekonomsko ogledalo


Ekonomsko ogledalo

Ekonomsko ogledalo 3/2021

Izvozno usmerjen del slovenskega gospodarstva ni bil vidneje prizadet zaradi poslabšanja epidemioloških razmer konec lanskega in na začetku letošnjega leta; izvozni tržni delež se je v zadnjem lanskem četrtletju precej okrepil. Trošenje gospodinjstev je bilo v prvih dveh mesecih še manjše kot pred letom, po podatkih o davčnem potrjevanju računov pa se je marca precej okrepilo in doseglo ravni pred krizo. Upad domačega povpraševanja med epidemijo je skupaj s cenami energentov močno vplival na gibanje cen življenjskih potrebščin, prav tako tudi na povečanje presežka na tekočem računu plačilne bilance. Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je marca še nekoliko okrepilo. Zaposlenost je na začetku leta sicer medletno najbolj upadla v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, najbolj pa se je povečala v zdravstvu in socialnem varstvu. V tem segmentu so se zlasti zaradi dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve medletno najbolj povečale tudi plače. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil zaradi ukrepov za blažitev posledic epidemije na začetku leta občutno višji kot v istem lanskem obdobju. Gospodarski obeti za mednarodno okolje se nekoliko izboljšujejo. Po napovedi IMF naj bi se gospodarska aktivnost evrskega območja letos ob nadaljevanju znatne denarne in javnofinančne podpore okrepila za 4,4 %, v letu 2022 pa za 3,8 %. V napovedi IMF predpostavlja, da bodo gospodarsko aktivnost v prvi polovici leta še zavirale visoke stopnje okužb, širitev mutacij virusa ter s tem povezano podaljševanje in zaostrovanje zajezitvenih ukrepov, nato pa naj bi se ta ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov zaradi višje stopnje precepljenosti okrepila.