Novice

V nadaljevanju izpostavljamo prednostna področja ukrepanja z izzivi in priporočili, ki smo jih v letošnjem Poročilu o razvoju prepoznali kot najpomembnejša za dolgoročno vzdržen razvoj Slovenije in večjo kakovost življenja.

Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse

Trendna rast produktivnosti ostaja šibka; nekateri njeni dejavniki se že nekaj let postopno izboljšujejo, a bo treba za znatnejši dvig produktivnosti pospešiti vlaganja v pametno in zeleno preobrazbo, procese poslovne preobrazbe podjetij pa razširiti ter poglobiti.

Priporočila
- Povečati produktivne investicije, zlasti v neoprijemljivi kapital in v pametno ter zeleno preobrazbo gospodarstva. 
- Okrepiti razvoj človeških virov na vseh ravneh, vključno z vrhunskimi strokovnjaki (raziskovalci, doktorji znanosti …), in pritegniti vrhunske kadre iz tujine. 
- Poglobiti inovacijsko aktivnost podjetij s spodbujanjem bolj zahtevnih, tveganih in tudi sodelovalnih projektov ter celovite integracije tehnologij in novih organizacijskih pristopov.
- Razširiti procese poslovne preobrazbe s spodbuditvijo inovacijske, digitalne in zelene preobrazbe še posebej malih in srednjih podjetij.
- Izboljšati podporno okolje za podjetja, zlasti za delovanje zagonskih podjetij.
- Osredotočiti ukrepe ekonomske politike na zdrava jedra gospodarstva, še posebej na razvojno naravnane nišne dele.
- Spodbujati prestrukturiranje regij s poslovno preobrazbo obstoječih in razvojem novih dejavnosti glede na njihove razvojne potenciale.
- Srednjeročno nadalje znižati javnofinančni primanjkljaj na podlagi oblikovanja prioritet javnofinačne porabe in zagotoviti vzdržnejše javnofinančne izdatke, povezane s staranjem.

Učenje za in skozi vse življenje

Izobraženost prebivalstva se že vrsto let povečuje, a je razvoj človeških virov za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev in zeleno ter pametno preobrazbo gospodarstva še prepočasen; v zadnjih letih so se poslabšali nekateri kazalniki kakovosti osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.

Priporočila
- Oblikovati celovit sistem prepoznavanja in napovedovanja potreb po kadrih ter spretnostih za zmanjšanje neskladij na trgu dela. 
- Prilagajati vpise v izobraževalne programe in programe (pre)usposabljanja odraslih ter povečati izpopolnjevanje spretnosti zaposlenih. 
- K izboljšanju pismenosti in veščin otrok ter mladih pristopiti celostno, medresorsko in z raznovrstnimi pristopi kulture učenja ter razumevanja.
- Skrbeti za duševno zdravje otrok in mladih ter spodbujati njihovo ustvarjalnost s krepitvijo vrednot solidarnosti in tolerance za soočanje z novimi in nepredvidljivimi izzivi ter v nadaljnjem življenjskem poteku.
- Okrepiti strateški razvoj pedagoškega kadra in svetovalnih služb. 
- Ranljivim skupinam otrok, ki se dolgoletno soočajo z medgeneracijskim prenosom prikrajšanosti, zagotoviti inkluzijo in ničelno toleranco do diskriminacije.
- Krepiti zavedanje o prednostih in potrebah vseživljenjskega učenja zaradi demografskih, družbenih in tehnoloških sprememb ter vedno pogostejših kriz in negotovosti, še zlasti pri nizko izobraženih ter starejših. Večjo pozornost nameniti pismenostim odraslih, ozaveščanju o diskriminaciji in prednostih opolnomočenja ranljivih ter marginaliziranih skupin.

Zdravo in aktivno življenje za vse 

Zdravstveno stanje prebivalstva je v zadnjih dveh letih skoraj doseglo raven pred epidemijo, dostopnost javnega zdravstvenega varstva in sistema dolgotrajne oskrbe pa sta pred vedno večjimi izzivi.

Priporočila
- Povečati dostopnost zdravstva z ukrepi administrativnega razbremenjevanja zdravstvenih timov na primarni ravni in z ukrepi za učinkovitejše upravljanje ter digitalizacijo zdravstva. 
- Na novo določiti razmerja med viri financiranja zdravstva in optimizirati obseg pravic, financiranih iz javnih virov; prenoviti modele financiranja posameznih zdravstvenih dejavnosti. 
- Sistemsko in medresorsko preprečevati neenakosti v zdravju.
- Okrepiti ozaveščanje vseh generacij o skrbi za fizično in duševno zdravje. 

Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta

Ob velikem pomanjkanju delovne sile zaradi demografskih sprememb in najvišji stopnji delovne aktivnosti doslej je dostop do kakovostnih zaposlitev za nekatere prebivalce še vedno izziv.

Priporočila
- Zagotoviti učinkovitejše vključevanje delovno neaktivnih na trg dela s povečanjem kakovosti delovnih mest, spodbud za delo, vlaganj v izobraževanje, usposabljanj in prekvalifikacij ter z večjo privlačnostjo dela.
- Povečati usklajenost minimalne plače s sistemom davkov in socialnih transferjev za zmanjšanje visokih pasti nizkih plač ter pogosteje preverjati višino minimalnih življenjskih stroškov, ki so osnova za določitev višine minimalne plače. 
- Uvesti stimulativni plačni sistem za celoten javni sektor za kakovostno zagotavljanje javnih storitev.
- Okrepiti migracijsko-integracijske politike in priseljencem omogočiti kakovostno življenje v slovenskem okolju.
- Enakomerneje razdeliti neplačano oziroma skrbstveno delo med moškimi in ženskami. 
- Izdelati predloge za sistemsko odpravo plačnih neenakosti in zmanjšanje plačne vrzeli ter krepiti prizadevanja za zaposlovanje žensk v spolno netipičnih poklicih.

Dostojno življenje za vse

Stopnja tveganja socialne izključenosti in dohodkovna neenakost sta med najnižjimi v EU, a sta se v zadnjih dveh letih nekoliko povečali. Kljub temu je stopnja tveganja revščine za nekatere družbene skupine že vrsto let slabša kot v povprečju EU.

Priporočila
- Posodobiti in celovito prenoviti izjemno zapleteno socialno zakonodajo. S pogostejšimi izračuni višine osnovnega zneska minimalnega dohodka zagotavljati ustrezen cenzus socialnih transferjev.
- Celovito in dokončno odpraviti desetletje trajajoče anomalije informacijskega sistema centrov za socialno delo.
- S sistematičnimi in ciljanimi ukrepi ambiciozneje odpravljati revščino najranljivejših skupin, zlasti otrok, podvrženih medgeneracijskemu prenosu prikrajšanosti.
- Vzpostaviti celostno stanovanjsko politiko za povečanje ponudbe javnih najemnih stanovanj, aktiviranje nenaseljenih stanovanj in izgradnjo zadostnih stanovanjskih kapacitet, prilagojenih ranljivim skupinam, vključno s prenovo sistema obdavčitve nepremičnin. 

Ohranjeno zdravo naravno okolje

Prehod v nizkoogljično gospodarstvo ob odsotnosti napredka v prometu in rabi obnovljivih virov energije poteka prepočasi, raba predelanih snovi kot merilo krožnosti gospodarstva ostaja razmeroma nizka.

Priporočila
- Sistematično pospešiti nizkoogljične rešitve, prepoznati priložnosti in inovirati ter uvajati nove čiste tehnologije.
- Zmanjšati cestni promet na fosilna goriva in ga nadomestiti s trajnejšimi oblikami mobilnosti. 
- Pospešeno uvajati obnovljive vire energije z učinkovitejšim iskanjem kompromisov pri umestitvi potrebnih objektov v prostor.
- Razvijati nove poslovne in potrošniške modele ter tako zmanjšati porabo virov, povečati učinkovitost njihove rabe in krepiti trajnostne krožne prakse.
- Uvajati izdelke, zasnovane za krožnost, kakovostno recikliranje in uporabo sekundarnih materialnih tokov.
- Spodbujati trajnostno potrošnjo – manjšo, daljšo in ponovno rabo proizvodov.
- Izboljšati kakovost zunanjega zraka z ukrepi za ustreznejše zgorevanje lesne biomase in zmanjšanje onesnaževanja iz prometa.
- Racionalizirati rabo prostora z usmerjanjem dejavnosti na opuščena in razvrednotena območja.

Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja

Delovanje države se je v zadnjih letih na posameznih področjih izboljšalo (digitalizacija in uveljavljanje standardov kakovosti v javni upravi, izboljšanje kakovosti ter učinkovitosti sodstva, zmanjšanje administrativnih ovir, posodobitev sistema javnega naročanja), večina ključnih izzivov iz preteklih let pa ostaja (premalo učinkovito upravljanje javnega sektorja, precejšnje breme državne regulacije, nezaupanje v pravno državo in sodstvo, visoka zaznava korupcije, premajhna predvidljivost poslovnega okolja in zakonodaje); na področju varnosti in globalne odgovornosti se ohranjajo dobri rezultati.

Priporočila
- Izboljšati strateško upravljanje javnih institucij za pravočasno prepoznavanje in usklajeno ter učinkovito obravnavanje razvojnih izzivov.
- Izboljšati sodelovanje ključnih deležnikov pri sprejemanju, izvajanju in spremljanju ukrepov ter predpisov. 
- Izboljšati poslovno okolje z zagotavljanjem podpore delovanju podjetij in omogočanjem predvidljivega ter odzivnega poslovanja z javnim sektorjem.
- Okrepiti prizadevanja za preprečevanje, zgodnje odkrivanje, učinkovito preiskovanje, pregon in pravnomočne obsodbe korupcijskih dejanj.
- Sistemsko pristopiti k preprečevanju, ukrepanju in odpravi posledic podnebno pogojenih naravnih nesreč, med drugim z vzpostavitvijo posebnih namenskih skladov, različnimi preventivnimi ukrepi na področju načrtovanja ter urejanja prostora.