Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 8. do 12. aprila 2024: poraba elektrike po odjemnih skupinah, obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in tekoči račun plačilne bilance

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila marca medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je februarja nadalje povečala, od začetka leta se je okrepila v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. V prvih dveh mesecih je v povprečju nekoliko presegla tudi ravni izpred leta. Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v zadnjih dvanajstih mesecih (do februarja) ohranil na visoki ravni.
 

Marca je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Poraba gospodinjstev je bila medletno nižja za 5,1 %, na kar je lahko med drugim vplivala slabša zasedenost turističnih nastanitev ob smučarskih središčih, ki so zaradi visokih temperatur delovala v okrnjenem obsegu. Medletno nižji sta bili marca tudi industrijska poraba (5,7 %) in poraba malih poslovnih odjemalcev (5,6 %), na kar sta vplivala tudi dva delovna dneva manj.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je februarja nadalje povečala in presegla ravni izpred leta. Od začetka leta se je proizvodnja okrepila v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. V prvih dveh mesecih je nekoliko presegla tudi ravni izpred leta (za 0,7 %). Manjša kot pred letom je ostala aktivnost v energetsko intenzivnih kemični in proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah (popravila in montaža strojev in naprav, gumarstvo, pohištvena in lesna industrija, usnjarstvo in proizvodnja tekstilij). Energetsko intenzivni papirna industrija in proizvodnja kovin pa sta bili v prvih dveh mesecih medletno večji.
Obeti predelovalnih podjetij glede prihodnje proizvodnje so se po podatkih poslovnih tendenc od začetka leta izboljšali. Kazalniki stanj pa ostajajo nižji kot pred letom. Konec prvega četrtletja je bila nizka predvsem raven (skupnih in izvoznih) naročil. Podjetja kot glavni omejitveni dejavnik (tretjina anketiranih) še vedno navajajo nezadostno tuje in domače povpraševanje.

Tekoči račun plačilne bilance je imel v zadnjih dvanajstih mesecih (do februarja) visok presežek, (3,1 mrd EUR), v enakem obdobju pred letom pa primanjkljaj v vrednosti 269,3 mio EUR. K prehodu v presežek je največ prispeval blagovni saldo, saj je uvoz blaga upadel bolj od izvoza. Storitveni presežek se je nadalje povečal, zlasti v menjavi storitev predelave blaga, gradbenih storitev in transportnih storitev. Primanjkljaja v bilancah primarnih in sekundarnih dohodkov sta bila nižja. Prvi se je znižal zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter večjih neto prejetih obresti BS na vloge, ki jih ima na računih v tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz manjših neto odlivov transferjev zasebnega sektorja v tujino.