Novice

Glede na kazalnike razpoloženja se je dinamika gospodarske aktivnosti evrskega območja v letošnjem prvem četrtletju izboljšala, a ostala šibka. ECB v marčevski napovedi predvideva postopno krepitev gospodarske rasti v nadaljevanju leta. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI), ki se od konca lanskega leta zvišuje, je marca prvič po lanskem maju prešla iz območja krčenja v območje rasti aktivnosti. K rasti je z najvišjo vrednostjo v zadnjih devetih mesecih prispeval kazalnik za storitve, kazalnik za predelovalne dejavnosti pa z najnižjo vrednostjo v zadnjih treh mesecih nakazuje nadaljnje krčenje aktivnosti v tem segmentu. Vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) za evrsko območje, ki je od sredine leta 2022 pod dolgoletnim povprečjem, se je po februarskem znižanju marca zvišala, zaupanje se je izboljšalo v večini dejavnosti in med potrošniki. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo marca gospodarsko razpoloženje slabše, zaupanje je bilo precej nižje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, višje pa le med potrošniki. Kazalnik Ifo, ki meri razpoloženje v nemških podjetjih, se je marca opazneje izboljšal in se nekoliko oddaljil od najnižjih vrednosti po epidemiji. V prihodnjih četrtletjih naj bi rast postopoma okrevala, predvsem ob krepitvi zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali višje zaupanje, nizka brezposelnost in rast plač ter nadaljnje zniževanje inflacije. K rasti bo prispevalo tudi okrevanje tujega povpraševanja. Napoved gospodarske rasti ECB, ki jo spremlja velika negotovost, povezana z razvojem konflikta na Bližnjem vzhodu, znaša za evrsko območje v 2024 0,6 %, v 2025 pa 1,5 %.

V prvem četrtletju je bilo razpoloženje v slovenskem gospodarstvu še vedno slabše kot v enakem lanskem obdobju, a boljše kot ob koncu lanskega leta. Tudi kratkoročni gospodarski kazalniki v prvih dveh mesecih nakazujejo okrevanje – z izjemo gradbeništva so večinoma dosegli ravni izpred enega leta. Razpoloženje v gospodarstvu je bilo v povprečju prvega četrtletja boljše kot v zadnjem lanskem, kljub manjšemu poslabšanju februarja in marca. Ob umirjanju cenovnih gibanj se je izboljšalo pri potrošnikih in v storitvah. Še vedno pa je razpoloženje v gospodarstvu slabše kot pred letom, pri potrošnikih pa boljše. Vrednosti kazalnikov konkurenčnosti so se v prvem četrtletju 2024 še izboljšale, vendar še vedno nakazujejo neugoden cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov. Realni blagovni izvoz in uvoz sta se februarja nadalje tekoče sicer zmanjšala, v prvih dveh mesecih pa je bil izvoz po lanskem upadu večji, uvoz pa je ostal manjši kot v enakem lanskem obdobju. Storitvena menjava je bila januarja na ravni izpred enega leta. Zlasti menjavo transportnih storitev, ki je medletno opazno upadla, še naprej pomembno zaznamuje skromna gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah. Menjava večine ostalih pomembnejših skupin storitev pa je bila višja kot pred letom. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je februarja nadalje povečala, od začetka leta se je okrepila v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. V prvih dveh mesecih je tudi nekoliko presegla ravni izpred leta. Vrednost opravljenih gradbenih del se je januarja znižala in je bila po dveh letih prvič nižja tudi na letni ravni. Skupni realni prihodek v tržnih storitvah se je januarja ohranil na ravni decembra 2023, medletno pa je bil večji. V večini trgovskih panog se je realni prihodek januarja še okrepil, medletno nižji je bil le v trgovini na debelo. Potrošnja gospodinjstev se krepi, kar nakazujejo vrednosti davčno potrjenih računov. V začetku leta so medletno več trošila za turistične storitve, trajne in poltrajne dobrine in živila.

Rast števila delovno aktivnih se je v začetku leta nadaljevala, prav tako upadanje števila brezposelnih. Povprečna bruto plača se je januarja ob nižji inflaciji in dvigu minimalne plače medletno realno povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Povečanje števila delovno aktivnih je bilo januarja ob metodološki spremembi nekoliko višje kot v predhodnih mesecih. Rast je izhajala iz večjega števila delovno aktivnih tujih državljanov, med dejavnostmi so izstopale gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Mesečni upad števila registrirano brezposelnih je bil marca (0,9 % desezonirano) podoben kot februarja, konec marca je bilo brezposelnih 46.877 oseb, kar je 6,9 % manj kot pred letom. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec marca medletno za 14,9 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9 % manj brezposelnih, starejših od 50 let. Povprečna bruto plača se je januarja ob nižji inflaciji in dvigu minimalne plače medletno v zasebnem sektorju realno povečala bolj kot v predhodnih mesecih (5,5 %). V javnem sektorju pa je bila realna rast (3 %) nižja kot decembra, ko so nanjo vplivala napredovanja ob koncu leta in izplačila redne delovne uspešnosti. 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je marca nekoliko povišala, na 3,6 %, predvsem zaradi višje rasti cen storitev, v primerjavi z marcem lani pa je bila letna inflacija nižja za skoraj 7 o. t. Cene storitev so bile medletno višje za 6,1 % (največ po novembru 2023, ko je bila rast 7,4-odstotna). To okrepitev v veliki meri povezujemo z učinkom nizke osnove pri počitnicah v paketu, ki so se marca lani na mesečni ravni sezonsko pocenile za 22,4 %, marca letos pa je bila pocenitev manjša (za 14,3 %). Marca se je zaradi podražitve naftnih derivatov nekoliko povečal tudi prispevek cen iz skupine prevoz, na medletni ravni pa so bile te cene višje le še za 1,3 %. Še naprej se hitro upočasnjuje medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki je bila z 0,9 % najnižja v zadnjih treh letih. Cene trajnega blaga so se medletno še znižale (0,8 %). 

Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvih dveh mesecih letos presežek v višini 218 mio EUR, kar je več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v prvih dveh mesecih medletno višji za 10,6 %, k njihovi rasti so prispevali predvsem davčni prihodki, zlasti davek na dodano vrednost. Visok je ostal tudi prispevek prihodkov iz dohodnine in iz socialnih prispevkov, ki so okrepljeni zaradi višje rasti plač. Odhodki so bili v prvih dveh mesecih medletno višji za 8,3 %. K temu so največ prispevali transferji posameznikom in gospodinjstvom, izdatki za blago in storitve ter rast izdatkov za investicije. Visoka je ostala tudi rast plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Medletno nižje so bile subvencije podjetjem za blaženje posledic energetske draginje.