Novice

Kazalniki gospodarskega razpoloženja za evrsko območje so se novembra nekoliko zvišali, vendar še ne nakazujejo vidnejšega izboljšanja aktivnosti, OECD in EK pa v novembrskih napovedih pričakujeta, da se bo rast v evrskem območju postopoma okrepila. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je novembra zvišal, a ostal pod vrednostjo 50, ki pomeni mejo med rastjo in krčenjem aktivnosti. Tudi vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) je bila novembra nekoliko višja kot mesec prej, zaupanje se je izboljšalo v večini dejavnosti in med potrošniki, a razen pri storitvah ostalo pod dolgoletnim povprečjem. OECD in EK v novembrskih napovedih pričakujeta, da se bo gospodarska aktivnost evrskega območja ob okrevanju zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali stabilen trg dela, rast plač in zniževanje inflacije, postopoma okrepila. Letos naj bi bila tako gospodarska rast 0,6-odstotna, naslednje leto pa 0,9 do 1,2-odstotna. Leta 2025 naj bi se rast zvišala na okoli 1,6 %.

Večina razpoložljivih kratkoročnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je na prehodu v zadnje četrtletje izboljšala. Realni izvoz in uvoz blaga sta bila oktobra podobna kot mesec prej, medletni upad se je nekoliko zmanjšal. Tekoče upadanje blagovne menjave se je v zadnjih dveh mesecih prekinilo, k čemur je pomembno prispevala umiritev upada menjave proizvodov za vmesno potrošnjo. V prvih desetih mesecih je bil skupni izvoz blaga medletno nižji za 7,4 %, uvoz pa za 7,6 %. Po septembrski okrepitvi se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti oktobra še nekoliko povečala in bila podobna kot pred letom. V povprečju prvih desetih mesecev je bila proizvodnja v večini dejavnosti manjša kot lani, največji medletni upad je v kemični in papirni industriji ter proizvodnji kovin. Medletno višja je le proizvodnja živil, drugih strojev in naprav ter aktivnost v dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav, visoko tehnološko zahtevnih panogah in usnjarstvu. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je novembra drugi mesec zapored nekoliko izboljšalo, precej nižja kot v začetku leta pa so izvozna naročila. Storitvena menjava je v tretjem četrtletju ostala blizu doseženih najvišjih ravni, vendar ob precejšnjih razlikah med gibanji posameznih skupin storitev, najhitreje raste menjava tistih, ki so povezane s turizmom. Realni storitveni prihodek se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal v večini tržnih storitev, skupna aktivnost je bila podobna lanski. Razpoložljivi podatki nakazujejo okrevanje potrošnje gospodinjstev v zadnjem četrtletju. Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov je bila v povprečju oktobra in novembra višja kot četrtletje prej. Po dveh mesecih medletnega upada sta bila septembra in oktobra medletno večja prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam in število prenočitev domačih turistov v Sloveniji. Oktobra so bili, prvič po januarju, medletno višji tudi nakupi neživil, potrošnja za živila, pijače in tobačne izdelke pa je ostala nekoliko nižja kot pred letom. Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del septembra ob odpravljanju posledic poplav povišala in bila znatno višja kot lani. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je novembra izboljšalo in doseglo najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih, vendar ostalo nižje kot pred letom.

Medletno upadanje števila registriranih brezposelnih se umirja, upočasnjuje se tudi medletna rast števila delovno aktivnih. Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil po sezonsko prilagojenih podatkih novembra (0,8 %) podoben kot v prejšnjih mesecih, a manjši kot v začetku leta. Konec novembra je bilo brezposelnih 47.175 oseb, kar je 0,1 % manj kot konec oktobra. Medletno je bilo število brezposelnih za 10,2 % nižje (v začetku leta za 18,4 %). Medletna rast števila delovno aktivnih (0,9 %) se je septembra še upočasnila. Mesečno se število delovno aktivnih po desezoniranih podatkih počasi zmanjšuje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, v preostalih dejavnostih pa se še nekoliko povečuje oziroma se število ne spreminja. Ob medletno nekoliko manjšem številu delovno aktivnih državljanov Slovenije je septembra k skupni medletni rasti števila delovno aktivnih prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil septembra 14,6 %, za 0,9 o. t. višji kot pred letom. Medletna realna rast povprečne bruto plače se je septembra ob višji inflaciji precej upočasnila (1,8 %). V prvih devetih mesecih je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 1,8 %. Rast v javnem sektorju je bila višja kot v zasebnem, kar je povezano z lanskim dogovorom s sindikati javnega sektorja o dvigu plač.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila novembra najnižja v zadnjih dveh letih (4,9 %). K znižanju za 2 o. t. glede na oktober je največ prispeval manjši prispevek cen energentov, predvsem zaradi ponovne oprostitve plačevanja prispevka na obnovljive vire energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije. Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se še naprej umirja in je bila novembra za več kot dve tretjini nižja kot v začetku letošnjega leta. Razmeroma visoka pa ostaja rast cen storitev, čeprav se je novembra nekoliko znižala, po naši oceni tudi zaradi izrazitega umirjanja rasti cen v zdravstvu.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil z 848,2 mio EUR v letošnjih desetih mesecih za 462 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 5,6 %. Glavnino rasti letos predstavljajo prihodki iz socialnih prispevkov, ki so okrepljeni zaradi višje rasti plač, rast davčnih prihodkov pa je upočasnjena zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti in znižanja davčnih obremenitev, z izjemo trošarin, ki so se na področju energentov, po znižanjih v predhodnih letih, do oktobra večinoma zviševale. Med prihodki so bila medletno nižja le prejeta sredstva iz EU, ki pa se bodo do konca leta zaradi pričakovanega priliva na podlagi drugega zahtevka za plačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost povečala. Rast odhodkov (v desetih mesecih medletno za 7,9 %) je letos višja kot lani, na kar vpliva tudi dinamika ukrepov za blaženje posledic covida in energetske draginje v preteklih letih. Izhaja pretežno iz plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival lanski dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, povečanih subvencij podjetjem za blaženje posledic energetske draginje ter sanacije po poplavah. Izplačila ukrepov za blaženje energetske draginje in ukrepi za sanacijo po poplavah vplivajo tudi na letošnjo rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom. V zadnjih dveh mesecih leta pričakujemo večji primanjkljaj konsolidirane bilance kot v septembru in oktobru, ko je skupaj znašal 49,3 mio EUR. Na to bodo vplivali povečani izdatki občin na podlagi predplačil za sanacijo po poplavah, zaključevanje črpanja finančne perspektive 2014–2020 ter izplačila nekaterih ukrepov za blaženje draginje ob koncu leta.