Novice

Razpoložljivi kazalniki za evrsko območje nakazujejo nadaljnje umirjanje gospodarske aktivnosti. Po prvi predhodni oceni Eurostata se je BDP evrskega območja v tretjem četrtletju zmanjšal (po skromni četrtletni rasti v drugem četrtletju). V Nemčiji, ki je najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica, je BDP upadel tudi medletno, enako v Avstriji. Italijanski BDP je stagniral, v Franciji se je nekoliko povečal. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje je bila oktobra najnižja v zadnjih treh letih in že nekaj mesecev kaže krčenje aktivnosti. Kazalnika za aktivnost v predelovanih dejavnostih in storitve sta se še oddaljila od meje 50, ki predstavlja prag med rastjo in krčenjem aktivnosti. Ob šibkem tujem povpraševanju in zaostrenih pogojih financiranja, ki slabijo investicije in potrošnjo, se nakazuje skromna aktivnost tudi v prihodnjih četrtletjih.

V Sloveniji se je realni bruto domači proizvod v tretjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 0,2 %, medletno pa je bil višji (za 1,1 %, nedesezonirano), tudi zaradi nižje lanske osnove.  Ohlajanje rasti gospodarske aktivnosti se zrcali tudi na trgu dela. Upočasnitev rasti števila delovno aktivnih je značilna za večino dejavnosti, izstopajo pa delovno intenzivne, kot so gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Rast je bila nižja tudi v gostinstvu, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki vključujejo dejavnosti zaposlitvenih agencij. Prav tako se skromnejše povpraševanje po delovni sili kaže tudi v številu objavljenih prostih delovnih mest, ki je bilo v tretjem četrtletju letos medletno manjše za 10,9 %, povpraševanje pa naj bi se po kazalniku kratkoročnega zaposlovanja umirjalo tudi v prihodnjih mesecih. Kljub umirjanju dinamike zaposlovanja pa je pomanjkanje delovne sile v določenih dejavnostih še vedno velika težava, čeprav manjša kot pred letom. Okoli polovica podjetij v gradbeništvu, tretjina podjetij v trgovini in četrtina v predelovalnih dejavnostih še vedno poroča, da pomanjkanje kadra omejuje njihovo poslovanje. To vpliva tudi na povečano zaposlovanje tujih državljanov, katerih število že več mesecev predstavlja več kot 90 % medletnega prirasta števila delovno aktivnih. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je tako avgusta znašal 14,6 %, kar je odstotno točko več kot avgusta lani. Po deležu izstopajo zlasti gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Število registriranih brezposelnih še naprej, čeprav skromneje, upada, pri čemer je bilo konec oktobra brezposelnih 47.232 oseb. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo konec oktobra medletno za 20 % manj dolgotrajno brezposelnih.

Povprečna bruto plača, ki medletno nominalno ostaja na visoki ravni (avgusta 10,7 %), a se ne krepi več, ob postopno upadajočih cenovnih pritiskih od začetka leta realno narašča (4,2 %). Realna rast povprečne bruto plače se ob manjših cenovnih pritiskih že dlje časa postopoma krepi. V zasebnem sektorju je avgusta znašala 2,9 %, najvišja pa je bila v gostinstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, trgovini in gradbeništvu ki so tudi dejavnosti z velikim kadrovskim pomanjkanjem in v katerih je splošen dvig minimalne plače v začetku leta (za 12 %) zaradi relativno večjega deleža prejemnikov nižjih plač imel največji vpliv. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača realno višja za 6,7 %, k temu pa je predvsem prispeval lanski oktobrski dogovor s sindikati javnega sektorja o dvigu plač.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra nekoliko znižala, na 6,9 %, a je, merjena s HICP (6,6 %), še vedno precej presegala povprečje evrskega območja, in sicer za 3,7 o. t. Pri osnovni inflaciji je razlika glede na evrsko območje manjša. K oktobrskemu znižanju medletne rasti cen življenjskih potrebščin je največ prispevalo nadaljnje umirjanje rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač (z 19,3 % v začetku leta na 7,3 % oktobra), ki pa k inflaciji še vedno prispevajo največ. Pomembno je k umirjanju inflacije prispevala tudi nižja rast cen v skupini obleka in obutev. Rast cen storitev pa se ohranja na povišanih ravneh v vseh skupinah, še najmanj izrazito v skupini komunikacije. Višje pa so tudi cene energentov (8,2 %) in neenergetskega industrijskega blaga. Inflacija, merjena s HICP, presega povprečje evrskega območja, razlika pa se od septembra ponovno povečuje, k čemur je največ prispeval iztek nekaterih ukrepov za blaženje posledic draginje v Sloveniji. Države so namreč ukrepe za omejevanje visokih cen energentov sprejemale za različna časovna obdobja in v različnem obsegu. Do razlike je tako oktobra prišlo zlasti pri cenah energentov, na kar so vplivale tudi višje trošarine na naftne derivate. Do večjih razlik prihaja tudi pri rasti cen storitev (oktobra v Sloveniji okoli 8 %, v evrskem območju 4,6 %). V Sloveniji se visoka rast cen storitev ohranja že od pokovidnega okrevanja. Poleg večjega povpraševanja se določene storitvene dejavnosti soočajo s pomanjkanjem delovne sile ter stroškovnimi pritiski, povezanimi z rastjo plač in tudi stroškov blaga, kar krepi pritisk na rast maloprodajnih cen. Rast cen hrane, pijače in tobaka se upočasnjuje tako v Sloveniji (7,7 %) kot evrskem območju (7,5 %). Tudi pri rasti cen neenergetskega industrijskega blaga ne prihaja do večjih razlik (Slovenija 3,7 %, evrsko območje 3,5 %). Primerjava gibanja indeksov cen dinamike življenjskih potrebščin v Sloveniji in evrskem območju v preteklih desetih letih pokaže, da je do največjih razlik prišlo v zadnjih letih. V tem času so vlade za omilitev posledic epidemije ter visokih cen energentov in hrane sprejemale različne ukrepe tako po vsebini kot po času veljave, pri čemer je vpliv ekonomskih politik večjih držav članic na inflacijo evrskega območja večji. Ob upoštevanju daljšega obdobja razkoraki med inflacijo v Sloveniji in evrskem območju doslej niso bili dolgotrajni in so v zadnjih letih v veliki meri z 12-mesečnim zamikom sovpadali s trajanjem učinkov različnih ukrepov. Do precej manjših nihanj med Slovenijo in evrskim območjem prihaja pri razlikah v osnovni inflaciji, ki ne vključuje vpliva cen energentov in nepredelane hrane. Ta razlika se že od začetka preteklega leta ohranja okrog 2 o. t.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v letošnjem tretjem četrtletju medletno višji. Znašal je 386 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 177 mio EUR. Medletno višji je bil tudi v devetmesečnem obdobju (825 mio EUR letos in 380 mio EUR v enakem lanskem obdobju). Prihodki so se v tretjem četrtletju medletno zvišali za 7 %, kar je bolj kot v drugem (3,2 %). Poleg rasti prihodkov iz socialnih prispevkov se je v tretjem četrtletju obnovila rast davčnih prihodkov, in sicer iz davka od dohodka pravnih oseb, višja je bila tudi rast prihodkov iz dohodnine. Iztek začasnih ukrepov znižanega DDV na energente in takse CO2 je okrepil rasti tudi teh prihodkov. Odhodki so se v tretjem četrtletju medletno zvišali za 10,4 %, kar je prav tako več kot v drugem (7,6 %), okrepitev pa je izhajala pretežno iz povečanih subvencij za blaženje posledic energetske draginje in transferjev neprofitnim organizacijam, kar pripisujemo izplačilom v povezavi s sanacijo po poplavah. Velik del rasti odhodkov pa je podobno kot v predhodnih četrtletjih tudi v tretjem izhajal iz rasti plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Podobno visoka kot v predhodnem četrtletju je ostala tudi rast izdatkov za investicije (11,7 %).