Novice
Komentar BDP: umiritev gospodarske aktivnosti; padec mednarodne menjave, nadaljnja rast v gradbeništvu in v delu storitev
Realni bruto domači proizvod (BDP) se je po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS v tretjem letošnjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 0,2 % (po 1-odstotni četrtletni rasti v drugem četrtletju), medletno pa je bil višji za 1,1 %, tudi zaradi nižje lanske osnove. Medletna rast gospodarske aktivnosti je izhajala iz gradbenih investicij in državne potrošnje, med dejavnostmi pa iz dela storitvenih dejavnosti. Mednarodna menjava, še zlasti blagovna, je bila nižja kot pred letom, dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih pa je ostala medletno nespremenjena, kar je tudi posledica nižje aktivnosti v mednarodnem okolju in oslabljene konkurenčnosti. Skupno se je BDP v Sloveniji v prvih devetih mesecih medletno povečal za 1,3 % (po nedesezoniranih podatkih), v EU za 0,5 %.
Potrošnja gospodinjstev je bila v tretjem četrtletju, po rasti v prvi polovici leta, medletno manjša. Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje manj trošila za hrano, neživila in prenočitve doma. Po rasti v preteklih dveh četrtletjih je bila medletno manjša tudi prodaja novih osebnih avtomobilov, več kot pred letom pa so gospodinjstva trošila za turistične storitve v tujini. Ob medletni rasti prihodov in nočitev tujih turistov je glede na enako obdobje lani po naši oceni večja ostala dodana vrednost v storitvah, povezanih s turizmom.
Medletna rast investicijske dejavnosti je tudi v tretjem četrtletju ostala razmeroma visoka, spodbujajo jo investicije v gradbene objekte. Rast dodane vrednosti v gradbeništvu je bila visoka, tudi v povezavi z odpravo posledic poplav. Po naših ocenah so se znižale investicije v opremo in stroje, kar je povezano z upadom naročil (zlasti izvoznih) in negotovimi gospodarskimi razmerami. Bruto investicije so ostale medletno nižje, in sicer zaradi visokega negativnega prispevka zalog (–3,2 o. t.), ki pa se zmanjšuje.
Mednarodna menjava je v tretjem četrtletju upadla, izraziteje blagovna, dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih pa je, po rasti v prvi polovici leta, medletno ostala nespremenjena. Medčetrtletni padec obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju, kljub septembrski rasti, poglobil. Sicer je medletni upad proizvodnje ostal največji v energetsko intenzivnih panogah, precejšen je bil tudi v lesni in pohištveni industriji. Večji kot pred letom sta ostali le proizvodnja drugih strojev in naprav ter proizvodnja v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah (proizvodnja živil, popravila in montaža strojev in naprav). Medletno manjša je bila tudi menjava transportnih storitev, nadaljevala pa se je rast menjave potovanj. Skupni izvoz blaga in storitev je medletno močno upadel, skupni uvoz pa se je še bolj znižal, saj je nanj vplivalo tudi nadaljnje medletno zniževanje domače potrošnje. Večji upad uvoza je imel pozitiven učinek na prispevek salda menjave s tujino, ki je znašal 2,4 o. t.
Državna potrošnja se je po medletnem znižanju v prvem četrtletju, na kar je vplivala nižja poraba v povezavi z občutno manjšimi obsegom kovidnih ukrepov, povečala drugo četrtletje zapored. Podobno kot v predhodnem četrtletju je rast izhajala iz rasti zaposlenosti v sektorju država, rasti izdatkov za blago in storitve v zdravstvu in občinah ter socialnih transferjev v naravi (zdravstvene storitve, regresiranje prehrane).
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu, ki se je poslabševalo od začetka leta do julija, se je v zadnjih mesecih malo izboljšalo in je bilo oktobra na ravni povprečja tretjega četrtletja. Pri tem je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih ostalo zelo nizko, vendar se ne poslabšuje več. Glavni omejitveni dejavniki za poslovanje so povezani z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim domačim in tujim povpraševanjem ter pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Zelo nizka ostajajo tudi izvozna naročila. Že od maja upada tudi sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) v evrskem območju, junija je zdrsnil pod vrednost 50, kar nakazuje na krčenje aktivnosti, že dobro leto na krčenje nakazuje kazalnik za predelovalne dejavnosti, od vključno avgusta pa tudi kazalnik za storitve.
Negotovost, povezana z umirjanjem gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah (zlasti v Nemčiji), sicer ostaja velika, predvsem za prihodnje leto. Slovenski izvozni sektor pa se poleg šibkejšega povpraševanja sooča tudi s poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti, zaradi česar bi bila izvozna aktivnost lahko še bolj prizadeta. Prav tako bi lahko dlje časa ostala povišana inflacija, zlasti v storitvenem delu, kjer se v nekaterih dejavnostih soočajo z okrepljenim povpraševanjem in stroškovnimi pritiski. Obstajajo tudi tveganja za višje cene energentov, v primeru zaostritve vojne v Ukrajini in konflikta na Bližnjem vzhodu. To bi lahko vplivalo na dodatno zaostrovanje monetarne politike oziroma dlje časa povišane obrestne mere. Prisotna so tudi druga negativna tveganja za gospodarsko aktivnost na globalni ravni, povezana s počasnejšim okrevanjem Kitajske, z globalnimi geopolitičnimi razmerami in vplivi podnebnih sprememb. V Sloveniji so v postopku sprejemanja tudi nekateri zakoni v povezavi s srednjeročno sanacijo poplav in v zdravstvu.
»Ocenjujemo, da so trenutno gibanja mednarodne menjave šibkejša, v domačem delu gospodarstva pa je rast nekoliko višja od pričakovanj, zlasti v gradbeništvu in v državni potrošnji. Predpostavke mednarodnega okolja na podlagi najnovejših napovedi mednarodnih institucij pa ne odstopajo bistveno od predpostavk Jesenske napovedi 2023,« je povedala Maja Bednaš, direktorica UMAR.