Novice

Kazalniki razpoloženja nakazujejo umiritev svetovne gospodarske rasti in krčenje gospodarske aktivnosti evrskega območja v tretjem četrtletju. Napovedi za evrsko območje za letos ostajajo nizke. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za svetovno gospodarstvo se v zadnjih mesecih postopoma znižuje in je bila septembra le še malo nad vrednostjo 50 (prag med rastjo in krčenjem aktivnosti). Za evrsko območje pa sestavljeni kazalnik že nekaj mesecev kaže na krčenje aktivnosti, zlasti v predelovalnih dejavnostih, poslabšuje se tudi kazalnik za storitve. OECD in IMF svetovnemu gospodarstvu za letos napovedujeta 3-odstotno rast, leta 2024 pa, ob navzdol nagibajočih se tveganjih, upočasnitev rasti na 2,7 do 2,9 %. Te napovedi ne upoštevajo morebitnih posledic zaostritve konflikta na Bližnjem vzhodu, predvsem za cene nafte. Gospodarska rast v evrskem območju bo po napovedih letos v povprečju ostala zelo nizka (med 0,6 in 0,8 %), saj do konca leta ni pričakovati krepitve aktivnosti, ta naj bi se začela šele v začetku leta 2024. Do konca leta naj bi se umirilo tudi krčenje gospodarske aktivnosti v Nemčiji, ki je najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica. 

Večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov v Sloveniji se je julija in avgusta poslabšala. Po večmesečnem zmanjševanju sta se avgusta izvoz in uvoz blaga sicer nekoliko povečala, proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa nadalje skrčila. Medletni padec aktivnosti v izvozno usmerjenih dejavnostih se je še poglobil, največji je ostal v energetsko intenzivnih panogah. Zelo nizka ostajajo tudi pričakovanja predelovalnih dejavnosti glede izvoza, ki so se septembra znižala na najnižjo raven po sredini leta 2020. Tudi podatki o porabi elektrike za avgust in september kažejo na opazno medletno zmanjšanje porabe elektrike, zlasti na manjšo industrijsko porabo. Upadla je tudi tekoča rast storitvene menjave, ki pa medletno ostaja visoka zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev. Realni prihodek v dejavnosti tržnih storitev se je julija zmanjšal, najbolj v prometu. Zmanjšal se je tudi prihodek v večini trgovskih panog, negativna gibanja so se po predhodnih podatkih nadaljevala tudi avgusta. Medletno je ostal večji le v trgovini z motornimi vozili. Gospodinjstva so julija in avgusta manj kot pred letom trošila za hrano, neživila, prenočitve doma in nove avtomobile. Po podatkih o vrednosti davčno potrjenih računov je bila skupna prodaja, po slabšem avgustu, septembra sicer nekoliko večja. Po podatkih o vrednosti opravljenih del se je gradbena aktivnost julija zmanjšala, a je bila še vedno znatno večja kot lani. Gospodarsko razpoloženje, ki se je poslabševalo od začetka leta, se je septembra nekoliko izboljšalo, a je ostalo razmeroma nizko. Zaupanje v večini dejavnosti je ostalo nižje kot pred letom in kot pred epidemijo.

Septembra se je nadaljevalo upadanje števila registriranih brezposelnih. Povprečna bruto plača je bila julija realno višja za 3,7 %, v prvih sedmih mesecih pa za 1,4 %. Konec junija je bilo brezposelnih 45.999 oseb, kar je 11,6 % manj kot pred letom. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo medletno za 21 % manj dolgotrajno brezposelnih. Rast zaposlenosti je bila julija nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, na kar je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti zaposlenosti v gradbeništvu in tudi predelovalnih dejavnostih. Prispevek zaposlovanja tujih državljanov k rasti zaposlenosti sicer že dlje časa presega 80 %. Povprečna plača je bila v prvih sedmih mesecih, vključno z julijem, medletno realno višja (1,4 %). V javnem sektorju je bila rast višja kot v zasebnem, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač javnega sektorja. Nadaljevalo se je zmanjševanje števila upravičencev do denarne socialne pomoči, majhno je tudi število prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je septembra po pričakovanjih zvišala (s 6,2 na 7,5 %). K temu je v veliki meri prispevalo prenehanje veljavnosti začasnih ukrepov za blaženje energetske draginje. Poleg tega k medletni inflaciji še naprej pomembno prispevajo cene hrane, katerih rast se sicer upočasnjuje in je najnižja po aprilu 2022, ter storitev, zlasti zdravstvenih in gostinskih. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se avgusta na mesečni ravni znižale peti mesec zapored. Medletna stopnja rasti se je tako v zadnjih mesecih občutneje upočasnila (na 2,1 %), potem ko je bila še konec preteklega leta skoraj 20-odstotna.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih osmih mesecih letos medletno višji. Znašal je 800 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 388 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 3,5 %, kar je ob rasti zaposlenosti in plač izhajalo predvsem iz okrepljene rasti prihodkov iz socialnih prispevkov in dohodnine. Okrepila se je tudi rast prihodkov iz trošarin zaradi povišanja trošarin na energente in tobačne izdelke. Precej pa se je upočasnila rast nekaterih drugih davčnih prihodkov, zlasti iz DDV, kar je povezano z davčnimi ukrepi za blaženje posledic energetske krize in umiritvijo rasti zasebne potrošnje. Občutno pa so se znižali prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb in prejeta sredstva iz EU ter nekateri kapitalski in transferni prihodki. Odhodki so bili medletno višji za 6 %. K temu je največ prispevala rast plač in drugih prejemkov iz dela (12,2 %), na katere je vplival lanski dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Višji kot pred letom so bili tudi različni transferji, ki so se letos ponovno povečali zaradi ukrepov za blažitev posledic energetske draginje. Izdatki za investicije so bili medletno višji za 11,7 %.