Novice
Ekonomsko ogledalo 9/2022: nadaljnje umirjanje rasti gospodarske aktivnosti v večini dejavnosti v začetku zadnjega četrtletja; poslabševanje gospodarske klime se je novembra prekinilo
Rast gospodarske aktivnosti se ob prehodu v letošnje zadnje četrtletje umirja v večini dejavnosti. Izvoz blaga v države EU se je oktobra še drugi mesec zapored zmanjšal. V predelovalnih dejavnostih se je v začetku zadnjega četrtletja proizvodnja povečala v visoko tehnoloških dejavnostih, v ostalih skupinah dejavnosti pa se je zmanjšala oziroma ostala podobna kot predhodni mesec. Nekoliko manjše kot v preteklih mesecih je bilo trošenje gospodinjstev, predvsem v trgovini. Poslabševanje gospodarske klime se je novembra prekinilo. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje povišalo v večini dejavnosti, višje je bilo tudi med potrošniki. Ocenjujemo, da je to med drugim povezano z zmanjšanjem negotovosti glede dobav energentov to zimo in sprejemanjem oziroma oblikovanjem ukrepov za blažitev energetske draginje. Ob tem vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja precej nižja kot pred letom, kar je povezano predvsem z medletno nižjim zaupanjem v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Poraba zemeljskega plina je bila v začetku decembra za 15 % nižja kot v povprečju primerljivega petletnega obdobja, elektrike pa za 6 % nižja kot pred letom. Brezposelnost se ob nadaljnjem povečevanju števila zaposlenih še zmanjšuje, konec novembra je bilo brezposelnih 52.541 oseb, kar je za 0,8 % manj kot konec oktobra. Inflacija je bila v zadnjih treh mesecih nekoliko nižja kot poleti in ostaja okoli 10-odstotna ter široko osnovana. To so glavne ugotovitve Ekonomskega ogledala, ki smo ga izdali danes.
Negotovost v mednarodnem okolju konec leta ostaja velika, razpoložljivi kazalniki razpoloženja kažejo na krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju v zadnjem letošnjem četrtletju. Na veliko negotovost še naprej vplivajo razmere na energetskih trgih, med pomembnimi tveganji pa sta tudi dolgotrajnejša povišana inflacija ter obseg in vpliv zaostrovanja denarne politike. Kazalniki razpoloženja (ESI, PMI, ifo) za evrsko območje in naše glavne trgovinske partnerice so se novembra, ob izboljšanju razmer v dobavnih verigah in znižanju cen energentov, sicer večinoma nekoliko povečali. Še vedno pa ostajajo na zelo nizkih ravneh in kažejo na upad aktivnosti v evrskem območju v zadnjem četrtletju letos. Novembra so bile v primerjavi s predhodnimi meseci nižje tudi cene večine energetskih surovin, a ostajajo visoke.
Rast gospodarske aktivnosti se ob prehodu v zadnje četrtletje letos umirja v večini dejavnosti; poslabševanje gospodarske klime se je novembra prekinilo. Rast v izvoznem delu gospodarstva se umirja, realni izvoz blaga v države EU je oktobra tekoče upadel, zmanjšal oziroma ostal na doseženih ravneh pa je tudi obseg večine predelovalnih dejavnosti, razen visokotehnološko zahtevnih. Nekoliko manjše kot v preteklih mesecih je bilo trošenje gospodinjstev, predvsem v trgovini, po predhodnih podatkih SURS se je realno zmanjšal prihodek v večini trgovinskih panog. Septembra sta se nekoliko zmanjšala tudi realni prihodek v večini dejavnosti tržnih storitev in vrednost opravljenih gradbenih del. Slabšanje razpoloženja v gospodarstvu se je novembra prekinilo, s povišanjem kazalnikov zaupanja v vseh segmentih. Ob tem vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja precej nižja kot pred letom, kar je povezano predvsem z medletno nižjim zaupanjem v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki.
Poraba zemeljskega plina in elektrike je nižja kot pred letom. Po predhodnih podatkih je bila od avgusta do začetka decembra poraba zemeljskega plina v Sloveniji glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 %, kar je v okviru priporočil EU, poraba elektrike pa je bila novembra medletno nižja za 6 %. Najbolj se je znižala industrijska poraba, k temu pa so, poleg ugodnih vremenskih razmer oktobra, prispevali tudi ukrepi za znižanje porabe plina ter prilagoditve industrije na visoke cene zemeljskega plina in elektrike z znižanjem njihove proizvodnje in posledično porabe.
Brezposelnost se ob nadaljnjem povečevanju števila zaposlenih še zmanjšuje; nadaljuje se realno upadanje povprečne bruto plače. Ob rekordno visoki zaposlenosti je bila medletna rast števila delovno aktivnih septembra 2,2-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Rast je ostala visoka predvsem v gradbeništvu, ki izstopa po deležu tujih delavcev in velikem pomanjkanju delovne sile. Nadaljeval se je upad števila registriranih brezposelnih, zaradi velikega povpraševanja po delovni sili in pomanjkanja delovne sile upada tudi število dolgotrajno brezposelnih. Konec novembra je bilo brezposelnih 52.541 oseb, kar je za 0,8 % manj kot konec oktobra. Povprečna bruto plača je bila ob visoki inflaciji tudi septembra medletno realno nižja. Upad je bil večji v javnem sektorju, zaradi vpliva visoke lanske osnove, povezane z izplačili dodatkov zaradi epidemije covida-19.
Medletna rast cen življenjskih potrebščin je tudi novembra vztrajala na visoki ravni. V zadnjih treh mesecih je bila inflacija okoli 10-odstotna in nekoliko nižja kot v poletnih mesecih. Inflacija je široko osnovana, k njej pa je novembra največ prispevala rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje za 19 %. Visok je ostal tudi prispevek rasti cen energentov, predvsem cen trdih goriv in naftnih derivatov. Po skoraj dveh letih neprekinjene rasti so se cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev oktobra znižale, a je medletna rast ostala razmeroma visoka.
Javnofinančni primanjkljaj je v prvih desetih mesecih znašal 375 mio EUR in bil znatno nižji kot v enakem obdobju lani. Na zmanjšanje primanjkljaja konsolidirane bilance javnega financiranja je vplivala visoka rast prihodkov in znatno znižanje rasti odhodkov. Rast prihodkov, ki jo letos poganja predvsem rast davčnih prihodkov (davek od dohodka pravnih oseb in DDV) in prejetih sredstev iz EU, se sicer upočasnjuje zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti ter znižanja davčnih obremenitev energentov in plač. Rast odhodkov je letos zaradi nižjih izplačil za ukrepe za blažitev posledic epidemije (sredstev za plače, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij) nižja kot lani. V zadnjih dveh mesecih leta sicer pričakujemo povečanje primanjkljaja državnega proračuna, zlasti zaradi krepitve rasti odhodkov za investicije, izplačil ukrepov za blažitev posledic draginje ter dviga plač v javnem sektorju.