Novice

V Jesenski napovedi UMAR, ki smo jo pripravili v začetku septembra, za letos predvidevamo 5-odstotno rast BDP. »Gospodarska rast bo za 0,8 o. t. višja kot smo predvidevali spomladi, predvsem zaradi višje rasti zasebne potrošnje v prvi polovici leta,« je najnovejšo napoved komentirala direktorica UMAR Maja Bednaš. »Do konca leta pa pričakujemo občutnejše umirjanje rasti gospodarske aktivnosti, na kar že nakazuje poslabševanje kazalnikov zaupanja v poletnih mesecih in poslabševanje obetov za zadnje četrtletje,« je še dodala. 

Trošenje gospodinjstev v prvi polovici leta je ob visoki ravni zaposlenosti spodbujala predvsem potrošnja osebnih in s turizmom povezanih storitev, tudi v povezavi z unovčevanjem turističnih bonov in vladnih ukrepov za blaženje posledic draginje. Se je pa zasebna potrošnja v drugem četrtletju že tekoče zmanjšala kot posledica upadanja kupne moči gospodinjstev, poslabšanih pričakovanj ter velike negotovosti. Zaupanje potrošnikov se poslabšuje že od maja in za drugo polletje nakazuje nadaljevanje upada potrošnje za trajne dobrine, ob nadaljevanju bolj racionalnega in varčnega obnašanja potrošnikov pa tudi upad potrošnje živil in pijač. Rast investicij ostaja v okviru pomladanskih pričakovanj, nižja pa bo rast v izvoznem delu gospodarstva. Investicije poslovnega sektorja poleg velike negotovosti med drugim omejujeta naraščanje cen investicijskih dobrin in gradbenega materiala ter dvigovanje obrestnih mer. Pozitiven pa bo vpliv državnih in stanovanjskih investicij. Medletni rasti blagovnega izvoza in predelovalnih dejavnosti se umirjata še izraziteje kot domača potrošnja. Izvozna gibanja pomembno zaznamujejo upočasnjevanje rasti gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah ter že dalj časa trajajoče motnje v dobavnih verigah in rastoči stroški, kar je vojna v Ukrajini še zaostrila. Predelovalne dejavnosti bodo ob predvidenem umirjanju izvoznih naročil zlasti v zadnjem četrtletju tudi pod močnim vplivom zmanjšane porabe plina in elektrike ter visokih cen. V drugi polovici leta prav tako pričakujemo upočasnitev rasti storitvene menjave. 

»V naslednjem letu se bo gospodarska rast, predvsem zaradi zaostrenih razmer v prvi polovici leta, občutno umirila (na 1,4 %), ob predvideni ponovno nekoliko višji rasti v trgovinskih partnericah pa bi v drugi polovici leta sledilo okrevanje,« je pojasnila Maja Bednaš. Otežen dostop do energentov ter posledična negotovost in zviševanje cen, vpliv visoke inflacije na kupno moč gospodinjstev, motnje v dobavnih verigah in zaostreni pogoji financiranja zaradi normalizacije denarne politike bodo vplivali na gospodarsko aktivnost v evropskih državah, izraziteje v prvi polovici naslednjega leta. Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti in blagovni izvoz bosta tako ostala pod vplivom šibkejše rasti tujega povpraševanja, zmanjšane porabe plina in še vedno visokih cen, nato bi v odsotnosti šokov v mednarodnem okolju sledilo okrevanje. Rast zasebne potrošnje bo v povprečju leta bistveno nižja kot letos, na to bodo vplivale še vedno visoke cene, ki bodo omejevale kupno moč, ter previdnost pri potrošnji za nenujne dobrine in storitve. Tudi investicijska aktivnost zasebnega sektorja bo ostala zadržana, saj bodo še naprej prisotne negotovost, visoke cene investicijskih dobrin in gradbenega materiala ter rast obrestnih mer. Podobno kot letos pa bodo pozitivno na raven investicijske aktivnosti vplivale državne investicije, spodbujene s sredstvi EU. Okrevanje izvoznega dela gospodarstva bi leta 2024 poleg višje zasebne potrošnje vplivalo na pospešitev gospodarske rasti na 2,6 %, rast investicijske aktivnosti pa se bo umirila, ključen bo iztek finančne perspektive 2014–2020, zato se bodo državne investicije znižale.
 

Zaposlenost bo letos znatno višja kot lani, brezposelnost pa nižja. Prihodnje leto ob nižji gospodarski rasti pričakujemo bistveno manj intenzivno rast zaposlovanja in skromen upad brezposelnosti. Poleg gospodarskih razmer bodo na to vplivale tudi težave z razpoložljivostjo delovne sile ob demografskih gibanjih, ki zmanjšujejo obseg prebivalstva v starosti 15–64 let. Realna povprečna bruto plača bo letos zaradi visoke inflacije in predvsem visoke lanske osnove v javnem sektorju upadla, proti koncu obdobja napovedi pa se bo postopoma okrepila. Omejitve pri pridobivanju ustreznih kadrov in predvidena rast minimalne plače v začetku prihodnjega leta bosta rast zvišali predvsem v zasebnem sektorju, v javnem pa bo na rast vplival zlasti dogovor s sindikati. 

Inflacija se je do jeseni stopnjevala, rast cen življenjskih potrebščin je bila avgusta 11-odstotna in je bila široko osnovana, k njej pa so največ prispevali energenti in hrana. Ob okrepljenem povpraševanju, težavah v dobavnih verigah in pomanjkanju delovne sile ter povezanih pritiskih na rast plač, zlasti v nekaterih storitvenih dejavnostih, se je okrepila tudi rast cen neenergetskega industrijskega blaga in storitev. V nadaljevanju leta pričakujemo upočasnitev rasti cen življenjskih potrebščin, na kar bodo vplivali predvsem sprejeti ukrepi za blaženje posledic visokih cen energentov, visoka lanska osnova in tudi predvideno zmanjšanje trošenja gospodinjstev. Vse to bo vplivalo na 8,9-odstotno povprečno rast cen življenjskih potrebščin v letu 2022, ki se bo leta 2023 znižala na 6 %. Ob predpostavki umirjanja cenovnih pritiskov naj bi se inflacija šele konec leta 2024 približala dvema odstotkoma.

Negotovost v mednarodnem okolju ostaja velika, tveganja za napoved so pretežno negativna ter še naprej močno odvisna od poteka vojne v Ukrajini in razmer na energetskih trgih, pa tudi epidemičnih razmer. »Popolna zaustavitev dobave ruskega plina evropskim državam bi povišala cene energentov in vodila v izrazitejšo racionalizacijo, kar bi negativno vplivalo zlasti na industrijo, prizadelo pa bi tudi druge dejavnosti. Zaradi odvisnosti slovenskega gospodarstva od zunanjih dejavnikov, še posebej dostopnosti in cen energentov ter tujega povpraševanja, bi se v primeru zaostritve gospodarskih in energetskih razmer tudi obeti za Slovenijo, predvsem v letu 2023, poslabšali,« je o posledicah zaostritev razmer na področju oskrbe z energenti povedala Maja Bednaš. V kolikor bi do tega prišlo že letos ali v zimskih mesecih, bi bil učinek močnejši zaradi pritiska vhodnih stroškov energije in/ali dodatnih omejitev pri proizvodnji, saj na kratek rok hitro nadomeščanje ruskega plina v velikem obsegu ni mogoče. V primeru nižje rasti BDP v evrskem območju za od 2 do 2,5 odstotne točke zaradi zaostrovanja energetskih razmer bi bila tudi gospodarska rast v Sloveniji nižja od predvidene v osnovnem scenariju, in sicer za od 1,5 do 2 odstotnih točk. Višja bi bila tudi inflacija, kar bi lahko vodilo k hitrejšemu zaostrovanju monetarne politike.