Novice

Po razpoložljivih kazalnikih se je rast gospodarske aktivnosti evrskega območja nadaljevala tudi v drugem četrtletju, a od maja upočasnjeno. Ob odpravi pandemičnih omejitev je na rast ugodno vplivala potrošnja v storitvenih dejavnostih, aktivnost v predelovalnih dejavnostih pa so zaradi delnega zaprtja gospodarstva na Kitajskem in vojne v Ukrajini zavirale okrepljene motnje v dobavnih verigah. Glede na sestavljeni kazalnik PMI se je v drugem četrtletju upočasnila tudi rast svetovne gospodarske aktivnosti. Nekateri kazalniki PMI kažejo na povečano tveganje za nadaljnje upočasnjevanje tudi v tretjem četrtletju, saj zaradi močnih inflacijskih pritiskov centralne banke povsod po svetu prilagajajo denarno politiko, kar prispeva k zaostritvi pogojev financiranja.

Rast domače potrošnje v Sloveniji je v pomladanskih mesecih ostala visoka, se pa krepijo cenovni pritiski; povečala se je tudi aktivnost v izvoznem delu gospodarstva, vendar prihodnja pričakovanja spremlja velika negotovost. Na rast potrošnje gospodinjstev je ugodno vplivala sprostitev epidemičnih ukrepov ob rekordni zaposlenosti in po naši oceni tudi nadaljnjem sproščanju prihrankov gospodinjstev. Trošenje je bilo spodbujeno z nadaljnjim unovčevanjem bonov, medletna rast pa je tudi posledica učinka zaprtja javnega življenja v prvi tretjini aprila lani. Rast prihodka se je aprila nadaljevala v trgovini in tržnih storitvah. Po močni okrepitvi v začetku leta se je aktivnost v gradbeništvu tudi aprila nekoliko znižala, a ostala znatno višja kot lani, v primerjavi s preteklimi leti pa po rasti izstopa gradnja stavb. Stroškovni pritiski v gradbeništvu in tudi v drugih dejavnostih se nadaljujejo ter so velik vir negotovosti glede prihodnosti. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je maja nekoliko povečala, najvišja medletna rast je bila letos v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Nižja kot pred letom pa je bila predvsem proizvodnja motornih vozil, saj nanjo najbolj vplivajo motnje v dobavnih verigah, manjše povpraševanje in prestrukturiranje v smeri večje ponudbe električnih vozil. Blagovna menjava z državami EU se je maja nekoliko povečala in bila medletno precej višja. Kljub visoki vrednosti blagovnega izvoza je bil slovenski izvozni tržni delež na trgu EU v prvem četrtletju medletno nižji, pri čemer se je zaradi manjšega izvoza cestnih vozil najbolj znižal v Franciji. Negotovost v mednarodnem okolju, ki izhaja iz vojne v Ukrajini, naraščajoče inflacije in motenj v dobavnih verigah, je v zadnjih mesecih vplivala na znižanje izvoznih naročil, izvozna pričakovanja pa med meseci opazneje nihajo. Zaradi cenovnih gibanj in krepitve domače potrošnje se zmanjšuje presežek tekočega računa plačilne bilance. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je junija zmanjšala, a v povprečju še ostala nad dolgoletnim povprečjem; zaupanje se je znižalo povsod. Nižja od dolgoletnega povprečja je bila vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov (zaradi rasti cen in s tem slabšanja kupne moči gospodinjstev), enaka dolgoletnemu povprečju pa v predelovalnih dejavnostih (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter vojna v Ukrajini).

Na trgu dela se nadaljujeta visoka rast zaposlenosti in upad brezposelnosti, omejitve na ponudbeni strani blaži zaposlovanje tujcev; povprečna bruto plača je bila aprila medletno realno nižja. Rast števila delovno aktivnih je bila sicer nekoliko nižja kot v začetku leta, več kot polovica rasti pa je bila povezana z zaposlovanjem tujcev. Konec junija je bilo število brezposelnih najnižje po letu 1990; upada tudi število dolgotrajno brezposelnih. Nominalna medletna rast povprečne plače se je v zasebnem sektorju še okrepila; predvsem v gostinstvu, trgovini ter prometu in skladiščenju na visoko rast plač po naši oceni vpliva pomanjkanje delovne sile. V javnem sektorju pa je povprečna plača ostala nominalno medletno nižja zaradi prenehanja izplačevanja glavnine lanskih dodatkov za delo v epidemičnih razmerah. 

Inflacija se je junija še okrepila, cene so bile v primerjavi z letom prej višje za več kot desetino, nadaljuje se tudi rast cen industrijskih proizvodov in nepremičnin. K inflaciji so največ prispevale za več kot tretjino višje cene energentov, visoka je bila tudi rast cen hrane. Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je tudi maja okrepila; na to vplivajo geopolitične napetosti, zaostrene razmere na trgu energetskih in neenergetskih surovin ter ozka grla v dobavnih verigah. Precej so se v prvem četrtletju okrepile cene stanovanjskih nepremičnin, predvsem rabljenih, saj so ponudba novih stanovanjskih nepremičnin in posledično transakcij z njimi zelo okrnjene.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih petih mesecih leta opazno nižji kot v enakem obdobju lani. Na zmanjšanje sta vplivala rast prihodkov in znižanje odhodkov. Rast prihodkov je bila posledica rasti gospodarske aktivnosti in visoke zaposlenosti, izhajala je predvsem iz prihodkov davka od dohodka pravnih oseb in davka na dodano vrednost; močno so se okrepili tudi prihodki iz sredstev EU. Odhodki pa so bili nekoliko nižji kot pred letom zaradi opazno nižjih izplačil za ukrepe za blažitev posledic epidemije, okrepile pa so se investicije ter izdatki za blago in storitve.