Novice

Gospodarska rast evrskega območja se je v letošnjem prvem četrtletju nekoliko okrepila, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem je bila 0,6-odstotna (medletno 5,4-odstotna). Razpoložljivi kazalniki zaupanja (PMI, ESI) kažejo, da bi bila rast gospodarske aktivnosti v drugem letošnjem četrtletju lahko podobna. K rasti prispevajo predvsem storitve, rast aktivnosti predelovalnih dejavnosti pa je ob motnjah v dobavnih verigah in inflacijskih pritiskih skromna. Ob povečanju negotovosti v mednarodnem okolju, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, je EK maja znižala februarsko napoved gospodarske rasti za evrsko območje za letos za 1,3 o. t. na 2,7 % (podobno rast v svoji junijski napovedi pričakujeta tudi ECB in OECD), za leto 2023 pa mu napoveduje 2,3-odstotno rast. ECB za leto 2022 napoveduje 6,8-odstotno inflacijo, ki naj bi v letu 2023 upadla na 3,5 %. Napovedi spremljajo visoka tveganja, povezana s potekom vojne v Ukrajini, predvsem možnostjo prekinitve dobave plina iz Rusije v Evropo, visokimi cenami energentov in prehranskih surovin (in višjo inflacijo), vztrajanjem motenj v dobavnih verigah, prav tako pa tudi s hitrejšim zaostrovanjem monetarne politike in ponovnim razmahom epidemije. 

V Sloveniji rast domače potrošnje ostaja visoka, v izvoznem delu gospodarstva pa se umirja, ob naraščajočih motnjah v dobavnih verigah, stroškovnih pritiskih in negotovostih zaradi vojne v Ukrajini. Rast realnega bruto domačega proizvoda se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko umirila (0,8 %), medletna rast (9,8 %) pa je predvsem zaradi nizke lanske osnove ostala visoka. Na visoko rast potrošnje gospodinjstev sta ugodno vplivala postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in visoka rast zaposlenosti. Prodaja v trgovini se je v prvem četrtletju v večini panog povečala, ocenjujemo, da je k pozitivnim gibanjem v trgovini na drobno z neživili ob nizki lanski osnovi prispevala tudi odprava pogoja PCT. Tekoče se je v tem obdobju povečal tudi prihodek v tržnih storitvah. Glede na enako obdobje pred epidemijo je občutno zaostajal le še v potovalnih agencijah. V prvem četrtletju so rast gospodarske aktivnosti poganjale tudi investicije. V gradbeništvu se je, po postopnem zniževanju v lanskem letu, vrednost opravljenih del v prvem četrtletju močno okrepila, po daljšem času tudi v gradnji nestanovanjskih stavb. Še naprej pa se v gradbeništvu povečujejo stroškovni pritiski. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po umiritvi rasti v prvem četrtletju aprila nekoliko povečala. Blagovna menjava z državami EU se je aprila tekoče znižala. Povečuje se negotovost, povezana z motnjami v dobavnih verigah, naraščajočo inflacijo in rusko-ukrajinsko vojno, hkrati se izvozna pričakovanja slabšajo. Ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju in močnem domačem povpraševanju je rast izvoza zaostala za rastjo uvoza. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je, po močnem padcu marca in prehodnem zvišanju aprila, maja ponovno znižala, najbolj med potrošniki, v predelovalnih dejavnostih in nekoliko tudi v trgovini na drobno.

Kljub omejitvam na ponudbeni strani se nadaljuje visoka rast zaposlenosti, ki v veliki meri izhaja iz zaposlovanja tujcev. Rast števila delovno aktivnih se je marca medletno nekoliko umirila, visoka pa je ostala v gostinstvu in v gradbeništvu, ki tudi izstopa po deležu tujih delavcev (45 %). Za več kot polovico je bil medletno v prvem četrtletju letos višji tudi obseg študentskega dela. Registriranih brezposelnih oseb je bilo konec maja 55.854, opazno manj kot v enakem obdobju lani (za 25,7 %). Nadaljevalo se je tudi upadanje števila dolgotrajno brezposelnih. Medletna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju ostaja razmeroma visoka, ocenjujemo, da v nekaterih dejavnostih (gostinstvo, promet in skladiščenje ter gradbeništvo) na to že lahko vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Raven plač v javnem sektorju od novembra lani zaostaja za razmeroma visoko ravnjo iz predhodnega leta, kar je povezano z izplačili dodatkov v času razglašene epidemije, ki se jih letos ne izplačuje več.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je v maju še okrepila in znašala 8,1 %. K visoki rasti so pomembno prispevale višje cene energentov (21,1%), ki se ob višjih cenah prehranskih surovin v vse večji meri prelivajo tudi v končne cene hrane, te so bile medletno višje za 11,1 %. Naraščajo tudi cene storitev, ki so bile višje za skoraj 5 %. Visoke cene energentov in ostalih surovin ter ozka grla v dobavnih verigah še naprej pospešujejo rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki je bila aprila 20,4-odstotna. 

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih štirih mesecih leta opazno nižji kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih štirih mesecih znašal 147,6 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 1,2 mrd EUR. Na zmanjšanje sta vplivala rast prihodkov in znižanje odhodkov. Rast prihodkov je posledica nadaljnje rasti gospodarske aktivnosti, zlasti domače potrošnje, in je izhajala predvsem iz prihodkov davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb. Okrepili so se tudi prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU in nedavčni prihodki. Odhodki so se v prvih štirih mesecih leta znižali, na kar so vplivala nižja izplačila za ukrepe za blažitev posledic epidemije  Medletno pa so se med izdatki okrepile investicije in izdatki za blago in storitve.