Novice

Rast gospodarske aktivnosti evrskega območja se je v prvem četrtletju nadalje upočasnila. Napovedi gospodarske rasti za naše glavne trgovinske partnerice so znatno nižje kot v začetku leta, spremlja jih velika negotovost. Po prvi oceni Eurostata se je rast BDP v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem upočasnila na 0,2 % (medletno 5-odstotna). Razpoložljivi kazalniki zaupanja (PMI, ESI, Ifo) kažejo, da naj bi rast aktivnosti v predelovalnih dejavnostih ostala skromna tudi v začetku drugega četrtletja, v storitvenih dejavnostih pa naj bi se celo nekoliko pospešila. Ob povečanju negotovosti v mednarodnem okolju, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, je IMF aprila za več kot odstotno točko poslabšal napovedi za naši najpomembnejši gospodarski partnerici, Nemčijo (2,1 %) in Italijo (2,3 %), opazno nižje pa so tudi napovedi rasti svetovnega gospodarstva. Napovedi spremljajo tveganja, povezana s potekom vojne v Ukrajini, visokimi cenami energentov (in povišano inflacijo), vztrajanjem motenj v dobavnih verigah in z ukrepi zaradi epidemičnih razmer na Kitajskem.

V razmerah izrazito povečane negotovosti v mednarodnem okolju se je rast izvozno usmerjenega dela gospodarstva v prvem četrtletju upočasnila. Po razpoložljivih podatkih se je v prvem četrtletju blagovna menjava povečala, a manj kot v predhodnih četrtletjih, aktivnost predelovalnih dejavnosti pa je ostala na ravni preteklega četrtletja. Na gibanje je vplivala zlasti relativno visoka tekoča rast v marcu, saj se je aktivnost v izvozno usmerjenem delu gospodarstva v prvih dveh mesecih tekoče zmanjšala. V dejavnostih, ki so v večji meri povezane z domačim povpraševanjem, se je v prvih dveh mesecih letos rast nadaljevala. V gradbeništvu se je februarja nadaljevala tekoča rast vrednosti opravljenih del, ob tem pa se opazno povečujejo stroškovni pritiski. Nadaljevala se je tudi rast prodaje v trgovini, k pozitivnim gibanjem v trgovini na drobno z neživili je februarja prispevala tudi odprava pogoja PCT. Po dveh mesecih upadanja se je februarja povečal tudi prihodek v tržnih storitvah, glede na enako obdobje pred epidemijo pa je prihodek izrazito zaostajal le še v potovalnih agencijah. Tudi v storitveni menjavi za obdobjem pred epidemijo zaostajajo samo še dejavnosti, ki so jih zajezitveni ukrepi močno prizadeli (menjava potovanj in menjava osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev). Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila, po vidnejšem marčnem padcu, nekoliko povišala, tudi medletno je bila višja. Zaupanje je bilo višje v večini dejavnosti, razen v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, ki občutijo rast cen in negotovost glede njihove nadaljnje rasti. Ob vztrajanju motenj v dobavnih verigah in razmahu vojne v Ukrajini se manj ugodna izvozna pričakovanja zaenkrat še niso opazneje odrazila v izvozno usmerjenem delu gospodarstva. 

Na trgu dela se nadaljuje upadanje brezposelnosti, visoka ostaja tudi medletna rast števila delovno aktivnih. Število brezposelnih je bilo aprila za več kot četrtino manjše kot v enakem obdobju lani in najnižje doslej, ob velikem povpraševanju po delovni sili pa upada tudi število dolgotrajno brezposelnih. Medletna rast števila delovno aktivnih je februarja ostala visoka, najvišja je bila v gostinstvu in gradbeništvu. Ob pomanjkanju domače delovne sile se povečuje število delovno aktivnih tujcev, po visokem deležu tujcev izstopajo predvsem gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je aprila zvišala na 6,9 %. K visoki rasti so pomembno prispevale visoke cene energentov, v največji meri naftnih derivatov. Ob naraščajočih cenah vhodnih surovin ter geopolitičnih negotovostih se je nadaljevala visoka medletna rast cen hrane in trajnega blaga, postopno pa se krepijo tudi cene storitev. Visoke cene energentov in ostalih surovin ter okrepljene težave v dobavnih verigah v zadnjih mesecih vplivajo tudi na krepitev cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so bile marca medletno višje za 17,9 %.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvem četrtletju letos nižji kot v enakem obdobju lani; projekcije v Programu stabilnosti kažejo na njegovo znižanje v primerjavi s predhodnim letom. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvem četrtletju znašal 317,6 mio EUR, kar je okoli 1 mrd EUR manj kot v enakem obdobju lani in je odraz visoke rasti prihodkov ob istočasnem znižanju odhodkov. Rast prihodkov je bila posledica nadaljnje rasti gospodarske aktivnosti in ugodnih razmer na trgu dela, občutno pa so se okrepili tudi prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU. Znižanje odhodkov v prvem četrtletju je povezano zlasti z medletno opazno nižjimi izplačili za ukrepe za blažitev posledic epidemije (za več kot 600 mio EUR). Projekcije Programa stabilnosti 2022 ob predpostavki nespremenjenih ekonomskih politik za letos za sektor država predvidevajo znižanje primanjkljaja na 4,1 % BDP (lani 5,2 % BDP), ob tem pa velja omeniti, da naj bi bil, brez upoštevanja ukrepov, povezanih s covidom-19, primanjkljaj v letih 2022 in 2023 višji kot v letih 2020 in 2021, kar je posledica nekaterih strukturnih ukrepov, sprejetih v zadnjih dveh letih (znižanje davkov, zakonsko povišanje izdatkov za različne namene), in visoke načrtovane ravni investicij.