Novice

Po izbruhu vojne v Ukrajini anketni kazalniki za evrsko območje nakazujejo nadaljnjo upočasnitev gospodarske rasti, napovedi mednarodnih institucij za letošnje leto pa so se izrazito poslabšale. Vrednosti marčnih anketnih kazalnikov za evrsko območje so se po ruski vojaški agresiji izrazito znižale, kazalnik gospodarske klime (ESI) je marca upadel največ po začetku epidemije. Po lanski visoki, 5,3-odstotni gospodarski rasti, mednarodne institucije ob zaostrenih geopolitičnih razmerah in visoki negotovosti tako za letos pričakujejo večjo upočasnitev rasti v evrskem območju in tudi naših pomembnejših trgovinskih partnericah od pričakovane jeseni in v začetku leta. Pred začetkom vojne so evrskemu območju za letos in naslednje leto napovedovale 4- oz. 2,5-odstotno rast, povprečje marčnih Consensus napovedi pa kaže, da bo rast letos 3,2-odstotna, naslednje leto pa se bo upočasnila na 2,3 %. 

V razmerah izrazito povečane negotovosti pričakovanja podjetij v Sloveniji po upočasnitvi v začetku leta nakazujejo nadaljnje umirjanje v izvozno usmerjenem delu gospodarstva; aktivnost v preostalem delu gospodarstva je bila na začetku leta razmeroma ugodnejša. Že v lanskem zadnjem četrtletju se je slovenski izvozni tržni delež na trgu EU medletno še znižal, zlasti v avtomobilski industriji. V prvih dveh mesecih letos sta blagovna menjava in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ob vztrajanju motenj v dobavnih verigah tekoče upadla, po ruski vojaški agresiji na Ukrajino pa se je razpoloženje v izvoznem delu gospodarstva ob močno znižanih izvoznih pričakovanjih še poslabšalo. Zaupanje se je marca izrazito znižalo tudi med potrošniki, v trgovini in storitvah ter v gradbeništvu pa je ostalo visoko. Aktivnost v dejavnostih, ki so v večji meri povezane z domačim povpraševanjem, je v začetku leta ostala ugodna. Ob opustitvi pogoja PCT, pa tudi pričakovanih nadaljnjih podražitvah in strahu pred morebitnim pomanjkanjem nekaterih dobrin zaradi ukrajinske krize, je bila aktivnost po podatkih davčnih blagajn v prvem četrtletju večja v trgovini in v večini ostalih storitev. Po postopnem zmanjševanju v letu 2021 se je januarja povečala tudi gradbena aktivnost.

Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne, zaradi pomanjkanja delovne sile so v nekaterih dejavnostih prisotni pritiski na rast plač. Število delovno aktivnih se je januarja medletno še povečalo, najvišja rast je bila v gostinstvu in gradbeništvu. Ob pomanjkanju domače delovne sile, ki je bilo največje v gradbeništvu, je bil prispevek tuje delovne sile k skupni rasti zaposlenosti januarja 50-odstoten. Registrirana brezposelnost je zelo nizka, konec marca je bilo po originalnih podatkih brezposelnih 60.534 oseb, kar je 6,6 % manj kot konec februarja in 26,7 % manj kot pred letom. Nadaljuje se tudi upadanje števila dolgotrajno brezposelnih. Povprečna nominalna bruto plača je bila januarja medletno nekoliko nižja, saj se je rast plač v javnem sektorju, zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov, opazno znižala. V zasebnem sektorju je bila medletna rast nekoliko skromnejša kot v predhodnih mesecih, kar je med drugim posledica razmeroma visoke osnove januarja lani (ob močnem dvigu minimalne plače in vplivu metodologije izračuna povprečne plače). 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je marca zaradi začasne pocenitve električne energije znižala na 5,4 %. Prispevek energentov k skupni inflaciji se je tako zmanjšal, vendar visoke cene surovin vse bolj vplivajo na porast cen drugih dobrin. Cene hrane so bile marca medletno višje za skoraj 7 %, kar je največ po letu 2008. Vojna v Ukrajini je tudi povečala tveganje za nadaljnje podražitve hrane, saj so se na mednarodnih trgih močno podražila kmetijska gnojila in nekatere primarne kmetijske surovine. Visoke cene energentov in ostalih surovin ter okrepljene težave v dobavnih verigah vplivajo tudi na cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so bile februarja medletno višje za 16,5 %.

Primanjkljaj in dolg sektorja država sta se lani ob visoki gospodarski rasti nekoliko znižala, izboljševanje javnofinančnih kazalnikov se je v začetku leta nadaljevalo. Primanjkljaj je lani znašal 5,2 % BDP (2,6 o. t. BDP manj kot v 2020), javni dolg pa 74,7 % BDP (5,1 o. t. BDP manj kot v 2020). Ključna dejavnika izboljšanja sta bila močno gospodarsko okrevanje in znižanje izdatkov za blaženje posledic epidemije, ki so se po naši oceni s 5,2 % BDP v letu 2020 znižali na 4,5 % BDP, na znižanje deleža dolga pa je vplivalo tudi znižanje gotovinskih rezerv države. Presežek konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih dveh mesecih leta 2022 znašal 117,5 mio EUR (primanjkljaj v enakem obdobju lani je znašal 632 mio EUR). Rast prihodkov je izhajala zlasti iz prihodkov davka na dodano vrednost, močno pa so se okrepili tudi prihodki iz sredstev EU, na kar je vplival predvsem priliv iz Sklada za okrevanje in odpornost, pa tudi sredstva iz strukturnih skladov, saj se zaključuje financiranje v okviru finančne perspektive 2014–2020. Odhodki so se v prvih dveh mesecih znižali, na kar so vplivala nižja izplačila, povezana z ukrepi za blažitev posledic epidemije (sredstev za plače, transferjev gospodinjstvom in subvencij).