Novice

V Pomladanski napovedi, ki smo jo pripravili v prvi polovici marca, za letos pričakujemo 4,2-odstotno rast BDP, v naslednjih dveh letih se bo umirila na okoli 3 %. »Gospodarska aktivnost se je lani, po globokem padcu leta 2020, povečala za 8,1 % in s tem presegla raven iz leta 2019. Letos bo gospodarska rast za 0,5 o. t. nižja, kot smo predvideli v Jesenski napovedi. Po močnem lanskem odboju gospodarske aktivnosti smo že pred začetkom vojne v Ukrajini pričakovali umiritev rasti, na kar so poleg visoke lanske osnove vplivali predvsem naraščajoči cenovni pritiski zaradi visokih cen energentov in surovin ter ozkih grl v dobavnih verigah. Invazija Rusije na Ukrajino in sprejete sankcije pa so te pritiske še povečale, prav tako se je povečala (oziroma se še bo) tudi prizadetost industrij, ki so najbolj vpete v menjavo z Rusijo in Ukrajino, kar bo zmanjšalo izvoz na to območje,« je vplive na napovedano gospodarsko rast obrazložila Maja Bednaš, direktorica UMAR, in dodala: »Poleg tega bo obseg podpornih ukrepov, ki imajo pozitiven vpliv na gospodarsko rast, letos po naši oceni manjši od lanskega, tudi upoštevaje ukrepe, sprejete v zadnjih dneh. Podporni ukrepi so bili po vsebini sicer v preteklih dveh letih namenjeni predvsem blaženju posledic epidemije, letos pa v večji meri blaženju posledic visokih cen energentov.« Gospodarska rast bo v veliki meri izhajala iz rasti domače potrošnje. Rast zasebne potrošnje se bo po lanskem močnem odboju, ki je bil ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka (podprti z vladnimi ukrepi in hitrim okrevanjem trga dela) tudi posledica realizacije zadržanih nakupov iz leta 2020, letos umirila. Na nižjo rast zasebne potrošnje od lanske bo vplivala tudi povišana inflacija, ki bo vplivala na realno stagniranje razpoložljivega dohodka, tako da pričakujemo znižanje med epidemijo močno okrepljene stopnje varčevanja. Pričakujemo, da se bo ob sproščanju omejitvenih ukrepov močneje okrepila predvsem potrošnja storitev, ki je lani zaradi omejitev v povezavi z epidemičnimi razmerami še precej zaostajala za ravnjo iz leta 2019. Nadaljevala se bo rast investicij v opremo in stroje, ob sproščanju ukrepov za zajezitev epidemije pa se bodo povečale tudi investicije v storitvenih sektorjih, ki so bili v času epidemije najbolj omejevani. Napovedujemo še okrepitev stanovanjskih investicij, glede na veljavne proračunske dokumente pa pričakujemo tudi nadaljevanje rasti investicij sektorja države. Te bodo spodbujene tudi z EU sredstvi, saj se zaključuje financiranje iz finančne perspektive 2014–2020, ko se običajno črpanje teh sredstev pospeši, krepi pa se tudi prispevek sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Pri izvozu pričakujemo nadaljnjo rast, ki pa bo nižja kot lani zaradi upočasnitve rasti blagovnega izvoza, na katerega bodo opazno vplivale posledice vojne v Ukrajini in močan upad izvoza v Rusijo, preko vplivov na gospodarsko aktivnost najpomembnejših trgovinskih partneric pa tudi umiritev rasti celotnega tujega povpraševanja. Motnje v dobavnih verigah naj bi se tekom letošnjega leta postopoma in le počasi zmanjšale in bodo v nekaterih panogah ostale visoke. Pozitiven vpliv bi lahko imel trend približevanja dobavnih verig evropskim trgom, kjer bodo slovenska podjetja v večji meri iskala svoje priložnosti. Na napovedano umiritev gospodarske rasti v naslednjih dveh letih bodo ob nadaljnji umiritvi tujega povpraševanja vplivali tudi še naprej prisotni cenovni pritiski, ki bodo vplivali na stroške podjetij in omejevali kupno moč gospodinjstev.

Za evrsko območje za letos predpostavljamo upočasnitev gospodarske rasti na 3,4 %, v letu 2023 pa na 2,7 %. »Ob tem predpostavke gospodarske rasti za naše pomembnejše trgovinske partnerice in tudi cene energentov spremlja izrazita negotovost, povezana predvsem z nadaljnjim potekom vojne v Ukrajini in spremljajočimi ukrepi,« je opozorila Maja Bednaš.

Razmere na trgu dela so se s postopnim odpravljanjem omejitvenih ukrepov in ponovnim zagonom večine dejavnosti začele pospešeno izboljševati že sredi leta 2020. Zaposlenost je lani zrasla na najvišjo raven doslej, močan je bil prispevek zaposlovanja tujih delavcev, tudi v povezavi s pomanjkanjem delovne sile. Ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili je lani močno upadlo tudi število registriranih brezposelnih (na 74,3 tisoč v povprečju leta). »Pričakujemo, da se bo zaposlenost letos povečala za 1,7 %, število registriranih brezposelnih pa nadalje znižalo in bo v povprečju leta znašalo okoli 61 tisoč,« je o gibanjih na trgu dela povedala Maja Bednaš. Tudi v prihodnjih dveh letih pričakujemo nadaljnje izboljševanje razmer, »vendar manj intenzivno kot letos, ob nekoliko nižji rasti gospodarske aktivnosti in demografskih gibanjih, ki zmanjšujejo obseg delovno sposobnega prebivalstva v starosti 20–64 let,« je še dodala. Posledično bodo razmere na trgu dela, tako kot že pred koronakrizo, predstavljale vedno večjo omejitev za rast dodane vrednosti.

V zasebnem sektorju bo letošnja rast nominalnih plač podobna lanski, povprečna nominalna bruto plača v javnem sektorju pa se bo znižala zaradi prenehanja izplačevanja dodatkov in posledično visoke lanske osnove. Ob tem bo rast realnih plač zavirala povišana inflacija.

Cene življenjskih potrebščin so se lani precej okrepile, razmeroma visoka inflacija se bo predvidoma ohranjala večino letošnjega leta in se ob predpostavki umirjanja cenovnih pritiskov šele leta 2024 približala dvema odstotkoma. V začetku letošnjega leta se je inflacija ob rasti cen energentov, hrane, storitev in neenergetskega industrijskega blaga še okrepila. »Ocenjujemo, da se bo v večini letošnjega leta ohranila okrog doseženih ravni, še višjo rast bodo omejili ukrepi za blažitev posledic visokih cen energentov,« je povedala direktorica UMAR. Ob ukinjanju omejitev za zajezitev širjenja okužb ocenjujemo, da se bo z letošnjim letom del povpraševanja z blaga preusmeril na storitve, kjer se bo rast cen krepila. Vse to bo v povprečju letošnjega leta vplivalo na skupno 6,4-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, ki se bo v letu 2023 umirila na 3,2 % in v letu 2024 na 2,3 %, ob vsaj delnem prelivanju višjih plač v rast končnih cen, še posebno v storitvah, ki so manj izpostavljene mednarodni konkurenci. 

Od ruske invazije na Ukrajino so največja tveganja za uresničitev napovedi povezana s potekom vojne in cenami energentov. Ob močno povišanih cenah energentov bi bile države EU prisiljene v racionalizacijo energije in iskanje alternativnih virov, kar bi, glede na visoko odvisnost EU od uvoza ruskega plina, kratkoročno dodatno negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost. Že zdaj močno oslabljeni trgovinski tokovi z Rusijo bi se zmanjšali, kar bi vsaj kratkoročno negativno vplivalo na izvoz. Hkrati bi inflacija ob povišanju in verjetnem vztrajanju višjih cen nafte in zemeljskega plina ostala visoka dlje časa (tudi še naslednje leto). Potrebni bi bili še obsežnejši fiskalni ukrepi za pomoč gospodarstvom, da bi omilili večje negativne učinke na finančne trge in padec zaupanja potrošnikov in podjetij, kar bi upočasnilo javnofinančno konsolidacijo.  

Negativno tveganje za uresničitev Pomladanske napovedi je še vedno povezano tudi z epidemičnimi razmerami, vedno bolj pa tudi z motnjami v dobavnih verigah. Strožji omejitveni ukrepi ob morebitnih novih valovih okužb, tudi kot posledica novih in bolj nalezljivih mutacij koronavirusa in/ali nezadostne precepljenosti, ostajajo pomembno tveganje za stabilnejše okrevanje v nekaterih dejavnostih. »Prav tako se krepi tveganje morebitnega daljšega vztrajanja težav v dobavnih verigah, zlasti pomanjkanje nekaterih surovin in polizdelkov, tudi kot posledica nadaljnjih izpadov zaradi rusko-ukrajinskega konflikta, kar bi vplivalo predvsem na izvozni sektor, povečala bi se tudi tveganja za večje stroškovne pritiske,« je še povedala Maja Bednaš. Gospodarska rast bi bila lahko tudi višja od osrednje napovedi za Slovenijo in predpostavk za trgovinske partnerice. To bo odvisno predvsem od razmer v Ukrajini in prilagoditev gospodarskih subjektov na razmere, vključno z večjo investicijsko aktivnostjo zaradi pospešenega zmanjševanja odvisnosti od ruskih energentov, pa tudi globalnega obvladovanja pandemije in uspešnosti črpanja sredstev EU.