Novice

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil realni BDP v četrtem lanskem četrtletju za 5,4 % višji kot v tretjem (prilagojeno za sezono in delovne dni) in za 10,4 % višji kot v enakem obdobju leta 2020 (po nedesezoniranih podatkih oziroma 10,5 % desezonirano). Medletna rast je bila v primerjavi s tretjim četrtletjem (5 %) ponovno višja zaradi učinka osnove (upad v zadnjem četrtletju 2020 ob drugem valu epidemije). Okrevanje se je nadaljevalo tudi v EU-27, kjer pa sta bili četrtletna in medletna rast gospodarske aktivnosti nižji (0,4 % in 4,8 %, prilagojeni za sezono in delovne dni). Skupno se je BDP v lanskem letu povečal za 8,1 % (po nedesezoniranih podatkih), v EU pa za 5,2 %. 

Slika 1: V zadnjem lanskem četrtletju sta bili tako četrtletna kot medletna rast aktivnosti v Sloveniji višji kot v EU 

^{Vir: Eurostat, SURS. Opomba: * desezonirana in prilagojena za št. delovnih dni.}

Dodana vrednost se je lani po močnem padcu v letu 2020 povečala v večini dejavnosti. »Rast v dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo, ki se je začela krepiti že leta 2020, se je tekom leta nadaljevala, postopoma pa se je krepila rast dejavnosti, usmerjenih na domači trg. Na to je znatno vplivalo sproščanje zajezitvenih ukrepov tekom pomladanskih in poletnih mesecev in nato širša uveljavitev pogoja PCT, ki je v omejenem obsegu dopuščal delovanje najbolj izpostavljenih dejavnosti tudi v času zaostrenih epidemičnih razmer, pozitiven je bil tudi vpliv unovčevanja lanskih in predlanskih turističnih bonov,« je pojasnila Maja Bednaš, direktorica UMAR. Gostinske in nastanitvene storitve ter razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve so bile po globokem upadu v letu 2020 medletno tako sicer že precej višje, še vedno pa so zaostajale za predkriznimi ravnmi. Visoka je bila tudi rast prihodkov v trgovini, kjer se sicer dodana vrednost v času epidemije ni zmanjšala zaradi pozitivnega vpliva trgovine na debelo. Rast aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, ki so že konec leta 2020 presegle predkrizne ravni, se je lani nadaljevala; četrtletna dinamika, zlasti upočasnitev v drugi polovici leta, pa je bila pod vplivom pomanjkanja polprevodnikov in motenj v dobavnih verigah predvsem povezana s težavami v avtomobilski industriji. Ta, kljub okrevanju v zadnjem četrtletju, ostaja nižja kot pred letom in pred epidemijo. Večina drugih panog predelovalnih dejavnostih pa je že presegala predkrizne ravni, po vmesni umiritvi se je ponovno okrepila tudi aktivnost v visoko tehnološko zahtevnih panogah (farmacevtska industrija in IKT oprema). Aktivnost v gradbeništvu, kjer je bila predkrizna raven sicer dosežena že v zadnjem četrtletju 2020, je bila medletno nekoliko višja, a predvsem zaradi nizke osnove. Podatki o vrednosti gradbenih del tekom leta sicer kažejo na nihanja in upad v gradnji nestanovanjskih stavb, težave so povezane predvsem z naraščajočimi cenami in oteženo dobavo materialov. Nekateri drugi podatki za leto 2021 pa kažejo nekoliko boljšo sliko. Po podatkih o obračunskem DDV se je promet v dejavnosti gradbeništva po naši oceni lani tako realno okrepil za 13 %, močno se je lani povečal tudi kazalnik zaupanja v gradbeništvu. 

Slika 2: K rasti dodane vrednosti so v zadnjem lanskem četrtletju najpomembneje prispevale storitve 

^{Vir: SURS.}

Potrošnja gospodinjstev se je lani močno okrepila in pomembno prispevala k rasti BDP v zadnjem lanskem četrtletju in v celem letu, predkrizno raven pa je presegla v drugem lanskem četrtletju. S sproščanjem zajezitvenih ukrepov v pomladanskih in poletnih mesecih in nato širšo uveljavitvijo pogoja PCT so bili oblikovani pogoji za hitrejše okrevanje storitvenih dejavnosti, kar je upoštevaje nizko osnovo iz leta 2020, močno okrepilo zasebno potrošnjo. Pozitiven je bil tudi prispevek unovčevanja lanskih in predlanskih bonov. Takšno rast zasebne potrošnje so, ob nadaljnjem prilagajanju potrošnikov spremenjenim razmeram, spodbudile ugodne razmere na trgu dela. Zaposlenost se je lani povečala za 1,4 %, število brezposelnih pa zmanjšalo za 12,6 %. Poleg podaljšanja nekaterih interventnih ukrepov na trgu dela, ki so bili ključni za ohranjanje delovnih mest v letu 2020, je k temu ob visoki rasti aktivnosti ključno prispevalo naraščajoče povpraševanje po delovni sili. »Vedno več podjetij se sooča s pomanjkanjem delovne sile, ki zlasti v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih že deluje kot pomemben omejitveni dejavnik proizvodnje. Podjetja zato v vedno večji meri zaposlujejo tujo delovno silo,« je aktualne trende na trgu dela komentirala Maja Bednaš. Okrevanje na trgu dela je ugodno vplivalo na nadaljnjo rast skupnega razpoložljivega dohodka, stopnja varčevanja, ki se je leta 2020 močno povečala (za skoraj 9 odstotnih točk na 22,6 %), pa se je ob krepitvi potrošnje postopoma zniževala, vendar ostala višja kot pred epidemijo. 

Investicije v osnovna sredstva so se lani močno povečale (12,3 %), predkrizno raven so sicer presegle v prvem lanskem četrtletju. Rast so poganjale investicije v opremo in stroje, ki so se močno krepile zlasti na začetku leta. Na drugi strani so investicije v gradbene objekte lani le počasi rasle, predvsem zaradi negativnega vpliva upada v nestanovanjski gradnji, kar povezujemo z visokimi cenami in težavami pri dobavi materialov. Lanska medletna rast bruto investicij je bila 15,5odstotna zaradi pozitivnega vpliva zalog (prispevek 0,8 o. t.).   

Ob okrevanju tujega povpraševanja sta bili lani rast izvoza in uvoza visoki (13,2 % in 17,4 %). Blagovna menjava, ki je začela okrevati že kmalu po globokem padcu aprila 2020, je na prehodu v leto 2021 že presegla raven pred epidemijo. Njena rast se je lani nadaljevala, le v tretjem četrtletju je prišlo do zastoja, kar povezujemo z motnjami v dobavnih verigah. V zadnjem četrtletju se je izvoz blaga močno povečal (za 5,3 % četrtletno desezonirano), k temu naj bi največ prispevala rast izvoza v Italijo in Nemčijo, sicer je po daljšem obdobju upadanja nekoliko okreval tudi izvoz vozil. Tekom lanskega leta je pomembno okrevala tudi menjava storitev in do konca leta večinoma presegla raven iz obdobja pred epidemijo, izjema ostaja menjava potovanj. Zaradi hitrejše rasti uvoza od izvoza je bil lani prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP negativen (-1,6 o. t.). 

Končna državna potrošnja se je v zadnjem lanskem četrtletju in v celem letu (za 3,9 % realno) ponovno medletno povečala. Na to je vplivala nadaljnja rast zaposlenosti (1,6 %), predvsem v zdravstvu, rast izdatkov za blago in storitve zaradi tekočega vzdrževanja objektov in izdatkov, povezanih z epidemijo (cepiva, testiranja, varovalna oprema v javnih zavodih idr.), ter rast socialnih transferjev v naravi, ki je izhajala iz izdatkov za zdravstvene storitve in izdatkov za blaženje posledic epidemije (darilo ob rojstvu otroka idr.). 

Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da se je v začetku letošnjega leta nadaljevala umirjena rast aktivnosti, zaupanje v gospodarstvo pa se je od novembra povečevalo. Po vmesnem upadu se je povečalo zaupanje v predelovalnih dejavnostih, v zadnjih mesecih sta se povišala tudi kazalnika zaupanja v storitvah in zaupanja potrošnikov. »Ti kazalniki pa še ne zajemajo odziva na vojno v Ukrajini, katere potek bo, skupaj z vse ostrejšimi sankcijami proti Rusiji, ključno vplival na gospodarska gibanja, pa tudi na oblikovanje izhodišč ter predpostavk za pripravo makroekonomskih napovedi; zadnje napovedi mednarodnih institucij teh dogodkov in morebitnih posledic namreč še ne vključujejo. Gre za razmere in gospodarske sankcije, kakršnim pravzaprav še nismo bili priča in je težko oziroma praktično nemogoče oceniti, kako globoke bodo posledice. Poleg tega bodo na nadaljnjo gospodarsko aktivnost, ob še vedno visoki negotovosti v povezavi z epidemičnimi razmerami, pomembno vplivali sproščanje zajezitvenih ukrepov, omejitve na strani ponudbe na globalni ravni in hitrost njihovega razreševanja, pomanjkanje usposobljene delovne sile v posameznih dejavnostih in visoke cene energentov, kjer se tveganja za še hitrejšo rast povečujejo,« zaključuje Maja Bednaš.

Na uradu smo pričeli s pripravo Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2022, ki jo bomo predvidoma predstavili v drugi polovici marca. 

Inflacija se je februarja ponovno precej okrepila. K temu nadalje največ prispevajo višje cene energentov, hrane in neenergetskega industrijskega blaga, v manjši meri pa tudi cene storitev. Potem ko so se v preteklem letu izraziteje krepile cene naftnih derivatov in toplotne energije, se letos hitro krepi tudi rast cen drugih energentov (plina, električne energije in v določeni meri tudi trdih goriv). Dražji energenti in vhodne surovine so precej okrepile tudi rast cen hrane, ki so bile na medletni ravni višje že za 6,4 %. Nadalje se krepi tudi rast cen trajnega in tudi poltrajnega blaga. Večje povpraševanje ob manj izrazitih omejitvenih ukrepih pa je vplivalo na okrepljeno rast cen počitniških paketov, kar je vplivalo na rast cen storitev. 

Tveganja za nadaljnjo rast cen so se z oboroženim spopadom v Ukrajini še dodatno povečala. Rast cen energentov na mednarodnih trgih se je že okrepila, kar se bo razmeroma hitro prelilo tudi v cene življenjskih potrebščin. Višja je tudi rast cen določenih kmetijskih proizvodov, krmil in nekaterih neenergetskih surovin, kar lahko še dodatno okrepi rast cen hrane in tudi neenergetskega industrijskega blaga.