Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 15. do 19. januarja 2024: število delovno aktivnih oseb, poraba elektrike po odjemnih skupinah in drugi grafi

Novembra se je nadaljevala upočasnjena rast števila delovno aktivnih. K medletnemu povečanju je prispevalo večje število tujih delavcev, število delovno aktivnih slovenskih državljanov pa je bilo medletno nižje. Poraba elektrike je bila v letu 2023 nižja v vseh odjemnih skupinah, najbolj pri industrijski porabi. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so v povprečju leta 2023 ostale nespremenjene v primerjavi z letom prej, ko so se povišale za skoraj petino. Na mesečni ravni se te cene sicer znižujejo že od aprila. Vrednost opravljenih gradbenih del je novembra ostala nespremenjena, a je bila med januarjem in novembrom za petino višja kot v enakem obdobju leta 2022. Presežek tekočega računa plačilne bilance se je novembra še povečal, k njegovi rasti v zadnjem letu je največ prispeval blagovni saldo, ki se je iz primanjkljaja prevesil v presežek.

Novembra se je nadaljevala upočasnjena rast števila delovno aktivnih. Medletna rast je bila novembra podobna kot oktobra (0,8 %), a nižja od predhodnih mesecev. Na to je vplivalo predvsem medletno zmanjšanje števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih, kjer se število delovno aktivnih tekoče zmanjšuje že od septembra (desez.). K skupni medletni rasti števila delovno aktivnih je prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil novembra 14,7 %, tj. za 0,9 o. t. višji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov v skupni zaposlenosti izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %).

Poraba elektrike je bila decembra lani medletno nižja tudi zaradi manj delovnih dni. Ob dveh delovnih dnevih manj je bila industrijska poraba decembra lani medletno nižja za 4,8 %, poraba gospodinjstev pa medletno višja za 3,8 %. Medletno višja je bila decembra lani tudi poraba malih poslovnih odjemalcev  (za 1,2 %). Poraba elektrike je bila po vseh odjemnih skupinah v letu 2023 nižja kot leto prej, najbolj se je zmanjšala industrijska poraba. Takšno gibanje povezujemo z umirjanjem gospodarske aktivnosti, manjšo porabo v energetsko intenzivnih dejavnostih zaradi visokih cen elektrike in avgustovskimi poplavami.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so se v letu 2022 povišale za skoraj petino, so lani ostale nespremenjene. Pritiski na cene so se ob upočasnjevanju gospodarske aktivnosti, normalizaciji razmer na energetskih in neenergetskih surovinskih trgih ter razreševanju težav v dobavnih verigah umirili. Cene proizvodov so se tako na mesečni ravni zniževale od aprila. Medletno nižje so bile samo cene v skupini surovin   (–3,7 %), cene energentov, proizvodov za investicije in široko porabo pa so bile višje za približno 3–4 %, a se je njihova rast v preteklem letu precej upočasnila. Cene na domačem trgu so bile medletno višje za 2 %, cene na tujih trgih pa so se v enaki meri znižale. 

Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del novembra lani ostala enaka kot mesec pred tem, a bila višja kot leto prej. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku leta je aktivnost v naslednjih mesecih močno nihala, v zadnjih dveh mesecih pa je bila nekoliko nižja kot v začetku leta. Skupno je bila vrednost del v prvih enajstih mesecih lani za 20 % višja kot v enakem obdobju 2022. Aktivnost je bila višja v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: v specializiranih gradbenih delih za 32 %, v gradnji inženirskih objektov za 21 % in v gradnji stavb za 11 %.
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast  aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvih enajstih mesecih lani aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 11 % višja kot predlani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 9 o. t.
 

Tekoči račun plačilne bilance je imel v prvih enajstih mesecih leta 2023 presežek v višini 2,6 mrd EUR, v enakem obdobju leta 2022 pa primanjkljaj v višini 239,9 mio EUR. K občutni medletni spremembi salda tekočega računa je ob hitrejšem padcu uvoza od izvoza blaga največ prispeval blagovni saldo, ki je ponovno v presežku. Rast storitvenega presežka se je nadaljevala, najbolj pri menjavi transportnih storitev. Upad uvoza transportnih storitev je bil precej večji od upada izvoza, kar je povezano z gibanjem blagovne menjave, kjer je bil upad prav tako večji pri uvozu, in znižano aktivnostjo v predelovalnih dejavnostih v letu 2023. Rast storitvenega presežka je izhajala tudi iz menjave gradbenih storitev in ostalih na znanju temelječih storitev (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, finančne storitve ter storitve raziskav in razvoja). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobičkov) ter višjih neto prejetih obresti iz tujine. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal predvsem iz višjih nakazil pokojnin v tujino. Tudi dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je novembra izkazoval presežek v vrednosti 2,3 mrd EUR (3,7 % ocenjenega BDP).