Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 20. do 24. novembra 2023: gospodarska klima, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev in povprečna bruto plača na zaposlenega

Gospodarska klima se je novembra na mesečni ravni izboljšala, medletno pa je bila vrednost kazalnika še naprej nižja. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje višje v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in med potrošniki, nižje pa v trgovini na drobno in pri storitvah. V medletni primerjavi je bilo zaupanje precej nižje v vseh dejavnostih, opazno višje pa med potrošniki. Mesečno zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je oktobra nadaljevalo, nadalje se je upočasnila tudi medletna rast. Medletna realna rast povprečne bruto plače se je septembra ob višji inflaciji precej upočasnila. V prvih devetih mesecih je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 1,8 %, v javnem sektorju je bila rast višja kot v zasebnem.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je novembra na mesečni ravni nekoliko zvišala, na letni je bila še naprej nižja. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje precej višje v predelovalnih dejavnostih, kjer sta se izboljšala kazalnika pričakovana proizvodnja in zaloge končnih izdelkov, ter v gradbeništvu. Višje je bilo tudi zaupanje med potrošniki, ki so bolj optimistični glede prihodnjih gospodarskih razmer v državi. Nižje pa je bilo  zaupanje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih. V primerjavi z lanskim novembrom je bilo zaupanje precej nižje v vseh dejavnostih. Opazno višje pa je bilo med potrošniki, kjer so se izboljšale vse komponente kazalnika, najbolj pričakovanja glede finančnega stanja gospodinjstev.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se oktobra še znižale, medletna rast se je upočasnila na 0,9 %. Dinamika upadanja cen, ki se mesečno znižujejo od aprila, se v zadnjih mesecih sicer umirja. Oktobra so bile tako drugi mesec zapored nižje za 0,1 %. Cene na domačem trgu so se znižale (0,3 %), na tujih trgih pa malenkost zvišale (0,1 %). Te so bile kljub tekoči rasti medletno nižje za 0,7 % (še v začetku leta so bile višje za 14,3 %), na domačem trgu pa medletno višje za 2,5 % (v začetku leta za 22,1 %). Med posameznimi skupinami proizvodov so bile oktobra medletno nižje samo cene surovin (–2,9 %). Medletna rast cen proizvodov za široko porabo je bila kljub umirjanju še vedno razmeroma visoka (5,7 %), rast cen energentov in proizvodov za investicije pa je bila nekoliko pod 4 %.

Medletna realna rast povprečne bruto plače se je septembra ob višji inflaciji precej upočasnila (1,8 %). V zasebnem sektorju je bila medletna realna rast 0,8-odstotna. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki (poleg gradbeništva in gostinstva) spadajo med dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila medletna realna rast povprečne bruto plače 3,8-odstotna. Višja rast kot v zasebnem sektorju je povezana z lanskim dogovorom o dvigu plač (prvi dvig je bil oktobra). Nominalna medletna rast povprečne bruto plače je bila septembra nekoliko nižja kot v prejšnjih treh mesecih, in sicer 9,5 % (v obdobju od junija do avgusta je bila 10,2 %). V zasebnem sektorju je bila rast 8,4-odstotna, v javnem pa 11,5-odstotna. V prvih devetih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač 1,8-odstotna (v zasebnem sektorju 1,4 %, v javnem 2,6 %).