Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 13. do 17. novembra 2023: bruto domači proizvod, vrednost davčno potrjenih računov, poraba elektrike po odjemnih skupinah in drugi grafi

Realni bruto domači proizvod se je v tretjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 0,2 %, medletno je bil večji za 1,1 %, tudi zaradi nižje lanske osnove. Medletna rast je izhajala iz gradbenih investicij in državne potrošnje, med dejavnostmi pa iz dela storitvenih dejavnosti. Potrošnja gospodinjstev je bila medletno nekoliko manjša, večji je bil upad mednarodne menjave, zlasti blagovne. Gradbena aktivnost se je septembra ob odpravljanju posledic poplav precej povečala in bila v tretjem četrtletju znatno večja kot v enakem lanskem obdobju. Medletna rast števila delovno aktivnih v gradbeništvu pa se je septembra še upočasnila, kar je skupaj z upadom delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih vplivalo na nadaljnje znižanje medletne rasti števila vseh delovno aktivnih (0,9 %). Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila oktobra medletno nižja, vendar ob manjšem upadu pri industrijski porabi kot v prejšnjih mesecih. Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila v začetku novembra medletno višja za 5 %. Rast prodaje v trgovini, ki pomeni večino skupne vrednosti davčno potrjenih računov, se je namreč ob različni razporeditvi zadnjega delovnega dne pred prazniki letos in lani ponovno okrepila. Tekoči račun plačilne bilance je imel tudi v tretjem četrtletju presežek, k čemur je največ prispeval saldo blagovne menjave.

Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 0,2 %, medletno pa je bil višji za 1,1 % (nedesezonirano). Medletna rast je izhajala iz gradbenih investicij in državne potrošnje, med dejavnostmi pa iz dela storitvenih dejavnosti. Potrošnja gospodinjstev se je, po rasti v prvi polovici leta, medletno zmanjšala. Tudi mednarodna menjava, še zlasti blagovna, je bila manjša kot pred letom. Pri tem je bil padec uvoza večji od padca izvoza, saj je nanj vplivalo tudi nadaljnje medletno zmanjševanje domače potrošnje. Prispevek salda menjave s tujino je bil tako ponovno visoko pozitiven in je znašal 2,4 o. t. Dodana vrednost pretežno izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti pa je ostala medletno nespremenjena.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 29. oktobrom in 11. novembrom 2023 medletno višja za 5 %. Medletna rast prodaje je v zadnjih dveh dvotedenskih obdobjih precej zanihala, tudi zaradi različne razporeditve zadnjega delovnega dne pred prazniki v letošnjem in lanskem letu (letos je bil to ponedeljek, 30. oktober). Rast prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov, se je tako po prepolovitvi v preteklem 14-dnevnem obdobju ponovno okrepila na 7 %. Medletna rast prodaje v gostinstvu in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo pa se je še umirila (skupaj v gostinstvu in v drugih storitvenih dejavnostih s 5 % na 3 %). 

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila oktobra medletno nižja, vendar manj kot v prejšnjih mesecih. Manjši medletni upad (3,7 %) je bil pri industrijski porabi, tudi zaradi enega delovnega dne več in razmeroma nizke lanske osnove. Poraba gospodinjstev je bila oktobra medletno nižja za 5,1 %, poraba malih poslovnih odjemalcev pa za 1,7 %.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del septembra povišala in ostala znatno višja kot lani. Po visoki rasti v začetku leta je aktivnost v naslednjih mesecih nihala okoli dosežene ravni, septembra pa se je ob odpravljanju posledic poplav zopet precej povišala. Vrednost gradbenih del je bila tako v tretjem četrtletju za 23 % višja kot v enakem obdobju lani. V specializiranih gradbenih delih in v gradnji inženirskih objektov je bila aktivnost višja za 27 %, v gradnji stavb pa za 13 %. 
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v tretjem četrtletju aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva medletno višja za 11 %. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je tako znašala 12 o. t. 
 

Medletna rast števila delovno aktivnih (0,9 %) se je septembra še upočasnila. Na to je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti v gradbeništvu in upad v predelovalnih dejavnostih. Najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Ob medletno nekoliko manjšem številu delovno aktivnih državljanov Slovenije je septembra k skupni medletni rasti števila delovno aktivnih prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil septembra 14,6 %, za 0,9 o. t. višji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov v skupni zaposlenosti izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %).

Tekoči račun plačilne bilance je imel tudi v tretjem četrtletju presežek. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga se je medletno precej zmanjšal, še bolj uvoz, pogoji menjave pa so se izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi blagovnega salda v tretjem četrtletju (484 mio EUR) količinska gibanja prispevala 445 mio EUR, pogoji menjave pa 39 mio EUR. Storitveni presežek je bil medletno manjši zaradi manjšega presežka v menjavi tehničnih, s trgovino povezanih storitev. Presežek v menjavi transporta in potovanj pa je bil medletno večji. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil v tretjem četrtletju medletno manjši, predvsem zaradi manjših neto odlivov dividend in dobička ter več neto prejetih obresti na dolžniške terjatve. Večji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz večjih neto odlivov transferjev zasebnega in državnega sektorja v tujino. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je septembra izkazoval presežek v vrednosti 2,1 mrd EUR (3,3 % ocenjenega BDP).