Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 23. oktobra do 3. novembra 2023: cene življenjskih potrebščin, gospodarska klima, vrednost davčno potrjenih računov in drugi grafi

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra nekoliko znižala. K temu je največ prispevalo nadaljnje umirjanje rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki pa še vedno največ prispevajo k inflaciji. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je oktobra malenkost znižala, predvsem zaradi manjšega zaupanja v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu. Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila tudi v drugi polovici oktobra medletno višja, a se je rast glede na pretekla dvotedenska obdobja prepolovila, tudi zaradi drugačne razporeditve praznikov. Realni prihodek večine trgovskih panog se je avgusta, po predhodnih podatkih pa tudi septembra, še zmanjšal, v dejavnosti tržnih storitev pa je avgusta ostal nespremenjen. Realni izvoz in uvoz blaga sta se v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zmanjšala, glavna razloga upada blagovne menjave ostajata manjše povpraševanje v glavnih trgovinskih partnericah in manjše uvozno povpraševanje v Sloveniji. Medletna realna rast povprečne bruto plače se je avgusta nekoliko okrepila; višja je bila v javnem sektorju, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra nekoliko znižala (na 6,9 %). K temu je največ prispevalo nadaljnje umirjanje rasti cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki med ECOICOP skupinami še vedno prispeva največ k inflaciji (1,3 o. t.). Medletna rast cen v tej skupini se je po tem, ko je bila še v začetku leta skoraj 20-odstotna, do oktobra znižala na 7,3 %. K zniževanju inflacije pa je pomembno prispevalo tudi umirjanje rasti cen v skupini obleka in obutev (2,7 %), kjer se je medletna rast v zadnjih dveh mesecih, ob nekoliko manj izrazitih sezonskih podražitvah kot v primerljivem obdobju lani, precej umirila. S tem se je upočasnila tudi medletna rast cen poltrajnega blaga, ki je bila s 3,2 % najnižja po lanskem juliju, nadalje pa se umirja tudi rast cen trajnega blaga (0,4 %). Rast cen storitev se ohranja na povišanih ravneh, nekoliko nad 8 %. Visoke ostajajo medletne stopnje rasti cen tako v skupini zdravstvo (11,4 %) kot tudi v skupini restavracije in hoteli (9,1 %).  
 

Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime malenkost znižala. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje nižje v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu, višje pa v storitvenih dejavnostih. Zaupanje med potrošniki je ostalo podobno kot predhodni mesec, v primerjavi z lanskim oktobrom pa je bilo višje, a je kljub temu vrednost kazalnika še vedno precej pod dolgoletnim povprečjem. Nad dolgoletnim povprečjem je ostala vrednost kazalnika v trgovini na drobno, ki je bila tudi na letni ravni višja. V ostalih dejavnostih pa je bilo zaupanje nižje kot pred letom, najbolj v gradbeništvu, kar je povezano tudi s pomanjkanjem delovne sile.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 15. in 28. oktobrom medletno višja za 4 %. Prepolovljena medletna rast prodaje glede na rasti v preteklih treh dvotedenskih obdobjih je bila tudi posledica različne razporeditve zadnjega delovnega dne pred prazniki v letošnjem in lanskem letu (letos je bil to 30. oktober). Rast prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov, se je prepolovila na 3 %. Še bolj se je umirila medletna rast prodaje v gostinstvu (z 20 % na 5 %) in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj v drugih storitvenih dejavnostih s 26 % na 2 %).

Blagovna menjava je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim upadla. Ob večjih mesečnih nihanjih se je v primerjavi s četrtletjem prej realni izvoz blaga zmanjšal za 4,7 %, uvoz pa za 3,7 %. Podobno kot v predhodnih četrtletjih to povezujemo z upadom povpraševanja v glavnih trgovinskih partnericah in manjšim uvoznim povpraševanjem v Sloveniji. Po podrobnih podatkih je k upadu pomembno prispevalo znižanje menjave z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško, opazno je bilo znižanje izvoza vmesnih proizvodov (kovin in drugih materialov) ter strojev in naprav brez vozil. Medletno je bilo znižanje izvoza in uvoza v tretjem četrtletju še bolj izrazito kot v predhodnih četrtletjih (za 13,5 % oz. 12,5 %). V začetku zadnjega četrtletja letos je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih v Sloveniji ostalo zelo nizko, vendar se ne poslabšuje več. Podobno kot v predhodnih četrtletjih podjetja navajajo, da so glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim domačim in tujim povpraševanjem ter pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Zelo nizka ostajajo tudi izvozna naročila.

V večini trgovskih panog se je realni prihodek avgusta, po predhodnih podatkih pa tudi septembra, še zmanjšal; medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili. Prihodka v trgovini na debelo in trgovini na drobno (brez motornih goriv), ki se tekoče zmanjšujeta že od pomladi, sta bila v osmih mesecih medletno manjša za 5 %. Prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki je bila medletno manjša za 4 %, z neživili pa za 5 %. Med neživili je medletno najbolj upadla prodaja trajnih in nekaterih poltrajnih proizvodov. Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi od druge polovice lanskega leta, pa je bil v osmih mesecih medletno večji za 14 %. Po predhodnih podatkih SURS je bila tudi septembra prodaja v trgovini na drobno medletno manjša, v trgovini z motornimi vozili pa večja.

Raven realnega prihodka tržnih storitev se avgusta ni spremenila. Skupni prihodek je tekoče stagniral, po tem ko je v drugem četrtletju že precej upadel (za 2,3 %). V dejavnosti prometa in skladiščenja se je upad prihodka še nekoliko poglobil ob negativnih gibanjih, ki tu vztrajajo že od lanskega maja. Zmanjšanje je izhajalo predvsem iz poštne dejavnosti in kopenskega prometa. Ob visokem upadu prenočitev, na katerega so vplivale tudi avgustovske poplave, se je tudi prihodek v gostinstvu precej zmanjšal. Nekoliko se je zmanjšal še v drugih poslovnih dejavnostih pa tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Rast prihodka se je pospešila le v strokovno-tehničnih dejavnostih. Medletno je bil avgusta skupni prihodek realno manjši za 2,2 % kot posledica upada v informacijsko-komunikacijski dejavnosti, prometu in poslovanju z nepremičninami. Za ravnjo pred epidemijo (glede na avgust 2019) je še vedno zaostajal v zaposlovalnih storitvah (za 11 %). 
 

Povprečna bruto plača se je avgusta medletno realno okrepila (4,2 %). V zasebnem sektorju je bila medletno realno višja za 2,9 %. Najvišja rast je bila v gostinstvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 6,7 %, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača avgusta medletno višja za 10,7 %, v javnem sektorju za 13,3 %, v zasebnem za 9,3 %. V prvih osmih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač 1,5-odstotna (v zasebnem sektorju 1,2 %, v javnem 2,2 %).