Kratke analize


Kratke analize

Prilagajanje trga dela v državah EU v covid-19 krizi

Padec gospodarske aktivnosti po izbruhu epidemije leta 2020 v državah EU je sprožil prilagajanje trga dela – število brezposelnih se je povečalo, zaposlenost pa v večini držav zmanjšala. Zmanjšanje števila zaposlenih je bilo bistveno manjše od zmanjšanja števila opravljenih delovnih ur. K temu je pomembno prispevalo uvajanje različnih shem za ohranjanje delovnih mest v obliki subvencioniranja čakanja na delo ali skrajšanja delovnega časa, ki so jih uvedli v številnih državah EU. Sheme za ohranjanje delovnih mest in druge pomoči prebivalstvu so prispevale tudi k ohranjanju dohodkov prebivalstva. Povprečne plače zaposlenih so se lani zvišale v večini držav, na kar so vplivali dvig zakonsko določenih minimalnih plač, izplačila različnih dodatkov za delo med epidemijo in t. i. strukturni učinek. Ob okrevanju gospodarske rasti v letu 2021 se zmanjšuje brezposelnost, ki se je v drugem četrtletju 2021 v večini držav že znižala pod predkrizno raven. Demografske spremembe, ki zmanjšujejo ponudbo delovne sile, in umik dela prebivalstva s trga dela, ob povečanem povpraševanju po delovni sili v letu 2021, vplivajo na presežek povpraševanja nad ponudbo in na težave podjetij pri iskanju usposobljenih delavcev.