Kratke analize


Kratke analize

Projekcije EUROPOP2023 in demografska slika Slovenije

Eurostat je konec marca 2023 objavil nove projekcije prebivalcev do leta 2100. Projekcije pomenijo predviden prihodnji demografski razvoj ob določenih predpostavkah in ne predstavljajo napovedi, pomembne pa so predvsem z vidika analiziranja izzivov, ki jih povzroča spreminjanje starostne strukture prebivalcev in uvajanja potrebnih ter pravočasnih odzivov politik in prilagoditev sistemov. V Sloveniji naj bi glede na osnovno projekcijo leta 2100 živelo 1.950.820 prebivalcev, kar je 156 tisoč manj kot leta 2022. Število prebivalcev naj bi se povečevalo le še do leta 2026, nato pa naj bi prihodnjih 20 let že malenkost upadalo. Nekoliko hitrejše upadanje se predvideva okoli leta 2045, ko naj bi se odrazil največji vpliv staranja prebivalcev (z vidika naraščanja koeficienta starostne odvisnosti starejših, povečevanja njihovega deleža ipd.). Povečevanje razmerja med starejšimi od 65 let in prebivalci v starosti 20–64 let (t. i. delovno sposobnimi), ki je močnejše od leta 2012, bo v prihodnjih letih še intenzivnejše, saj so starejši edina skupina prebivalcev, katerih število se bo povečalo.

Projekcija predpostavlja povečanje stopnje rodnosti, vendar se bo ob zmanjševanju števila žensk v rodni dobi v prihodnje rodilo manj otrok. Pričakovano trajanje življenja naj bi se še podaljševalo; pri moških, kjer je nižje, nekoliko hitreje kot pri ženskah. Leta 2100 rojena deklica bi ob rojstvu lahko pričakovala 93,3 leta življenja (8,9 leta več kot leta 2022), deček pa 89,4 leta (10,9 leta več). Projekcija predpostavlja, da se bo v Slovenijo vsako leto v povprečju priselilo okoli 6 tisoč ljudi več, kot se jih bo iz nje izselilo. To je v letnem povprečju le malo (638 ljudi) več kot v obdobju 1995–2022.

Testi občutljivosti na spremembe nekaterih ključnih predpostavk kažejo, da imata največji učinek na povečanje števila prebivalcev v primerjavi z osnovnim scenarijem povečanje selitvenega prirasta in nižja umrljivost. Leta 2100 bi tako v Sloveniji ob višjem selitvenem prirastu živelo 331 tisoč več prebivalcev kot po osnovnem scenariju, ob scenariju nižje umrljivosti pa 32 tisoč več. Ob scenariju nižje rodnosti ali nižjega selitvenega prirasta bi Slovenija imela leta 2100 okoli 300 tisoč prebivalcev manj, ob scenariju brez selitvenega prirasta pa več kot pol milijona manj kot v osnovni projekciji.