Kratke analize


Kratke analize

Vpliv salda tekočega računa in drugih dejavnikov na mednarodne naložbe Slovenije

Stanje mednarodnih naložb ali mednarodna investicijska pozicija Slovenije izkazuje stanje celotnih terjatev in obveznosti, ki jih ima domače gospodarstvo do tujine ob koncu vsakega leta, s strukturo, ki je enaka strukturi finančnega računa plačilne bilance. Položaj mednarodnih naložb je pomemben pokazatelj finančnega stanja in kreditne sposobnosti gospodarstva. Neto pozicija stanja mednarodnih naložb je kazalnik, ki omogoča analizo plačilnobilančnih tokov in stanj (po instrumentih in sektorjih) ter s tem dinamičen vpogled v različne dejavnike zunanjega neravnovesja. Spremembe stanja mednarodnih naložb med dvema zaporednima letoma so odraz transakcij v plačilni bilanci (salda tekočega in kapitalskega računa ter neto napak in izpustitev) in vrednostnih prilagoditev zaradi cenovnih, tečajnih ter ostalih sprememb.

V obdobju med finančno-gospodarsko krizo in energetsko krizo (2009–2022) se je celotna neto zadolženost Slovenije do tujine močno znižala, in sicer za 14mrd EUR (s 14,9 mrd EUR konec leta 2008 na 0,9 mrd EUR konec leta 2022). V obdobju razmeroma stabilnega stanja mednarodnih naložb (2009–2012) se je zasebni sektor začel razdolževati, povečala se je neto zadolženost države, neto dolžniška pozicija mednarodnih naložb BS se je nekoliko poslabšala. Neto odliv zasebnega sektorja je bil nadomeščen s financiranjem prek ECB in z zadolževanjem države. V obdobju 2013–2021 se je mednarodna investicijska pozicija Slovenije postopoma izboljšala zaradi presežkov na tekočem računu plačilne bilance. Podjetja so zaradi krepitve tujega povpraševanja in tudi izboljšanja stroškovne konkurenčnosti precej povečala tržni delež na svetovnem trgu. Ob zmerni rasti domačega trošenja je bila rast uvoza počasnejša od rasti izvoza. Presežek agregatnega varčevanja nad investicijami se je odražal v neto povečanju terjatev do tujine.

Po desetih letih presežka se je saldo tekočega računa leta 2022 prevesil v primanjkljaj (–1 % BDP), največ je k temu prispevala blagovna menjava. K nižjemu blagovnemu saldu, ki se je v letu 2022 prevesil v primanjkljaj, je količinski učinek prispeval 2 mrd EUR, pogoji menjave pa 1 mrd EUR. V letu 2022 je denarna politika z dvigovanjem referenčnih obrestnih mer zaostrila pogoje zadolževanja v evrskem območju. Zahtevana donosnost obveznic, ki jih je izdala država, se je povečala, cene obstoječih vrednostnih papirjev pa so občutno padle. V letu 2022 se je celotna neto zadolženost Slovenije znižala zaradi padca tržne vrednosti v državnih obveznicah, ki so bile visoke tudi zaradi pretekle denarne politike ECB, ki je redno odkupovala obveznice in s tem povečanim povpraševanjem vplivala na cene obveznic.