Večina razpoložljivih kratkoročnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je ob koncu lanskega leta izboljšala. Kljub temu, z izjemo gradbeništva in nekaterih segmentov potrošnje gospodinjstev, večinoma niso dosegli ravni izpred leta prej. Blagovna menjava se je po dveh mesecih rasti novembra ob vztrajanju šibke aktivnosti in negotovih razmer v glavnih trgovinskih partnericah ponovno zmanjšala. Vrednosti kazalnikov konkurenčnosti so se v zadnjem četrtletju 2023 po daljšem obdobju negativnih gibanj nekoliko izboljšale, še vedno pa nakazujejo neugoden cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov. Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v tretjem četrtletju medletno nadalje okrepil, a je bil še vedno pod ravnjo pred začetkom energetske krize. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti, ki se je septembra lani začela krepiti v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, je bila novembra še vedno nižja kot pred letom. Učinek visokih cen energentov, ki je imel največji vpliv na energetsko intenzivne panoge, je v jesenskih mesecih začel nekoliko popuščati. Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del novembra ostala nespremenjena, a je bila med januarjem in novembrom za petino višja kot v enakem obdobju leta 2022. Realni prihodek večine trgovskih panog se je oktobra po večmesečnem zmanjševanju povečal, realni prihodek tržnih storitev pa je ponovno zanihal navzdol in ostal podoben kot leto prej. Storitvena menjava se je oktobra nekoliko zmanjšala, vendar je ostala blizu doseženih najvišjih ravni. V zadnjem četrtletju je okrevala potrošnja gospodinjstev. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra v primerjavi z novembrom še zvišala, v primerjavi z lanskim decembrom pa je ostala nižja.

Poraba elektrike je bila decembra lani medletno nižja za 4 %. Medletni upad je bil manjši kot v predhodnih mesecih, deloma zaradi ponovnega zagona dela proizvodnje pri velikem neposrednem odjemalcu, podjetju SIJ Acroni, in tudi ponovnega zaganjanja proizvodnih linij v podjetjih, prizadetih v avgustovskih poplavah. Na manjši medletni upad pa je vplivala tudi razmeroma nizka osnova ob koncu leta 2022, ki je bila posledica visokih cen elektrike in umirjanja gospodarske aktivnosti. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami je imela v primerjavi z decembrom 2022 medletno nižjo porabo tudi Avstrija (–1 %), drugje je bila poraba medletno višja – v Italiji, Nemčiji in na Hrvaškem za 1 %, v Franciji pa za 3 %.

Tudi novembra lani je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja, vendar za manj kot v prejšnjih mesecih. Manjši medletni upad (1,2 %) je bil pri industrijski porabi, deloma tudi zaradi razmeroma nizke osnove iz leta 2022, ki je bila zelo verjetno povezana z umirjanjem gospodarske aktivnosti in visokimi cenami elektrike. Poraba gospodinjstev je bila novembra medletno nižja za 2,3 %, poraba malih poslovnih odjemalcev pa za 3,9 %.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila decembra 2023 medletno višja za 4 %. Medletna rast skupne prodaje je bila, ob dveh delovnih dneh manj kot decembra 2022, podobna novembrski. Nižja kot v preteklih treh mesecih je bila rast prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov (3 %, novembra 5 %, oktobra pa 7 %). Rast je bila nižja v vseh treh glavnih trgovskih panogah; v trgovini na drobno je bila 3-odstotna, v trgovini z motornimi vozili 11-odstotna, v trgovini na debelo pa je bila prodaja medletno nižja za 3 %. Okrepila pa se je medletna rast prodaje v gostinstvu in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj v gostinstvu in v drugih storitvenih dejavnostih z 8 % na 12 %). 

Blagovna menjava se je novembra lani nekoliko zmanjšala, medletni upad se je povečal. Realni izvoz blaga se je po dvomesečni rasti novembra zmanjšal za 1,7 %, uvoz pa za 3,5 %. Kljub temu je bila povprečna blagovna menjava oktobra in novembra večja kot v povprečju tretjega četrtletja (desez.). V prvih enajstih mesecih je bil izvoz medletno nižji za 7,1 %, uvoz pa za 7,5 %. Tudi v medletni primerjavi je bil upad izvoza povezan predvsem z državami EU (EU: −8,2 %, izven EU: −2,7 %), upad uvoza pa je bil izrazitejši iz držav izven EU (EU: −5,9 %, izven EU: −13,0 %). Po razpoložljivih podatkih je upadel zlasti uvoz vmesnih proizvodov, ki jih Slovenija uvaža iz držav izven EU (npr. železo in jeklo, barvne kovine) in izvaža v EU (npr. kovinski izdelki, stroji). Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je decembra nekoliko poslabšalo, a je bilo v povprečju zadnjega četrtletja lani boljše kot v tretjem četrtletju. Ob veliki negotovosti v mednarodnem okolju so izvozna naročila ostala precej nižja kot v začetku leta 2023.
 

Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v tretjem četrtletju medletno nadalje okrepil (+3,5 %), a je še vedno pod ravnjo pred začetkom energetske krize. Slovenski izvozni tržni delež blaga na trgu EU se je v letih 2021 in 2022 zmanjšal za 2,0 % oz. 5,5 %. Krčenje je bilo izrazito zlasti v drugi polovici leta 2022, k čemur je pomembno prispeval tudi zastoj pri energetsko intenzivnih izdelkih. Prve ocene nakazujejo, da je bilo zmanjšanje tržnega deleža med energetsko krizo v določeni meri začasne narave, povezano z racionalizacijo proizvodnje v obdobju visoke negotovosti oskrbe z energenti in njihovimi cenami, saj se je v prvih treh četrtletjih 2023 medletno okrepil (v povprečju za 3 %). Kljub temu pa odboj v prvih treh četrtletjih lani ni zadostoval za povrnitev tržnega deleža na raven izpred dveh let, kar je povezano z izgubo cenovne konkurenčnosti v vmesnem obdobju in s strukturo izvoza, med skupinami proizvodov pa so neugodno k rasti tržnega deleža v največji meri prispevala cestna vozila. 

Storitvena menjava se je oktobra lani nekoliko zmanjšala, a je ostala blizu doseženih najvišjih ravni, kar je povezano predvsem z rastjo menjave turističnih storitev. V primerjavi s predhodnim mesecem se je izvoz storitev zmanjšal za 0,3 %, kar je bilo povezano predvsem z nadaljnjim upadom izvoza transportnih storitev, po opazni rasti septembra pa sta bila manjša tudi izvoza gradbenih in ostalih poslovnih storitev. Izvoz s turizmom povezanih storitev se je znova povečal in dosegel doslej najvišje ravni (desez.). Uvoz storitev se je zmanjšal za 0,7 %, ob tem se je zmanjšal uvoz večine glavnih skupin storitev, vključno s turizmom povezanih storitev, razen IKT storitev (desez.). V povprečju prvih desetih mesecev lani je medletna rast izvoza storitev znašala 6,4 %, uvoza pa 4,7 %. K medletni rasti je prispevalo predvsem opazno okrevanje menjave s turizmom povezanih storitev. Opazneje pa sta upadla izvoz (–4,7 %) in uvoz (–8,3 %) transportnih storitev, kar je bilo po naši oceni predvsem povezano z upadom blagovne menjave in aktivnosti v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji ter naših glavnih trgovinskih partnericah.
 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti, ki se je septembra lani začela krepiti, je bila novembra še vedno nekoliko nižja kot pred letom. Po doseženem dnu avgusta lani se je proizvodnja od konca tretjega četrtletja okrepila v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Ob mesečni rasti proizvodnje in učinku nizke osnove (pod vplivom visokih cen energentov) se je medletni padec proizvodnje oktobra in novembra 2023 zmanjšal. Učinek visokih cen energentov, ki je imel največji vpliv na energetsko intenzivne panoge, je začel nekoliko popuščati. Le v papirni industriji je medletni padec tudi v zadnjih mesecih 2023 ostal podoben kot v povprečju prvih devetih mesecev 2023 (okoli 20-odstoten), v ostalih je bil medletni padec manjši oz. proizvodnja medletno večja (v proizvodnji kovin tudi zaradi ponovnega zagona dela proizvodnje pri velikem neposrednem odjemalcu). Medletni padec se je od sredine tretjega četrtletja tudi v večini ostalih predelovalnih dejavnosti zmanjšal, v povprečju je bila proizvodnja oktobra in novembra za okoli 0,5 % nižja kot v enakem obdobju 2022. V enajstih mesecih 2023 je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti medletno nižja za 3,2 %.
 

Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del novembra lani ostala enaka kot mesec pred tem, a bila višja kot leto prej. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku leta je aktivnost v naslednjih mesecih močno nihala, v zadnjih dveh mesecih pa je bila nekoliko nižja kot v začetku leta. Skupno je bila vrednost del v prvih enajstih mesecih lani za 20 % višja kot v enakem obdobju 2022. Aktivnost je bila v tej primerjavi višja v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: v specializiranih gradbenih delih za 32 %, v gradnji inženirskih objektov za 21 % in v gradnji stavb za 11 %.
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast  aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvih enajstih mesecih lani aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 11 % višja kot predlani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 9 o. t.

Realni prihodek večine trgovskih panog se je oktobra lani, po zmanjševanju v predhodnih mesecih, povečal. V trgovini na drobno (brez motornih goriv) je bil, ob razmeroma visoki tekoči rasti, prvič v letu 2023 medletno večji. To je bila posledica rasti prodaje neživil, prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov pa je bila podobna kot oktobra 2022. Drugi mesec zapored se je okrepil tudi prihodek v trgovini na debelo, ki pa je še zaostajal za prodajo iz leta 2022. Visoko medletno rast je ohranila prodaja v trgovini z motornimi vozili (18 %), ki je bila edina od glavnih trgovskih panog, ki je tudi skupaj v desetih mesecih presegla prodajo iz leta 2022. Po predhodnih podatkih SURS se je ta novembra še okrepila, prihodek v trgovini na drobno pa je bil ponovno nekoliko manjši kot pred letom.

Realni prihodek tržnih storitev se je oktobra lani zmanjšal. Skupni prihodek se je po precej visoki rasti v predhodnem mesecu tekoče zmanjšal za 1,3 %. Zmanjšanje je bilo posledica upada prihodka v gostinstvu in drugih poslovnih dejavnostih, kjer je bila septembra zabeležena visoka rast. V preostalih dejavnostih storitev pa je bila rast prihodka skromna. V dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer negativna gibanja vztrajajo že od maja 2022, se je prihodek povečal zlasti v pristaniškem prometu. Rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih je izhajala predvsem iz večje prodaje računalniških storitev na domačem in tujih trgih. Prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih je stagniral. Skupni prihodek tržnih storitev je bil oktobra medletno realno večji za 1,4 %, v prvih desetih mesecih lani za 1,5 % kot posledica rasti v večini dejavnosti, razen v prometu. Za ravnjo pred epidemijo (glede na oktober 2019) je še vedno zaostajal v zaposlovalnih storitvah (za 21 %).

Razpoložljivi podatki nakazujejo okrevanje potrošnje gospodinjstev v zadnjem lanskem četrtletju. Prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam je bila, po medletnem upadu v tretjem četrtletju, v povprečju oktobra in novembra medletno višja za 16 %. Medletno večje je bilo oktobra tudi trošenje za turistične storitve zunaj Slovenije (nominalno za 6 %); pri tem je bilo število prenočitev Slovencev na Hrvaškem podobno kot pred letom. Medletno je bilo v povprečju oktobra in novembra nekoliko nižje trošenje gospodinjstev za neživila in živila, pijače ter tobačne izdelke (realno za 1 %), vendar se je upad iz prejšnjih četrtletij močno zmanjšal. Na okrevanje potrošnje v zadnjem lanskem četrtletju nakazuje tudi okrepljena medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov (6 %), ki je bila po dveh četrtletjih upada realno spet pozitivna. 

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra lani na mesečni ravni še zvišala, a je bila še vedno nižja kot leto prej. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje zvišalo v trgovini na drobno, nekoliko tudi v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, v storitvenih dejavnostih pa je ostalo enako. V primerjavi z decembrom 2022 je bilo zaupanje nižje v vseh dejavnostih, z izjemo potrošnikov, kjer je ostalo enako (leta 2022 se je precej znižalo zaradi nižje kupne moči kot posledice višanja cen). V povprečju leta 2023 je bilo v primerjavi z letom prej malenkost višje le med potrošniki, vendar je tu še vedno najbolj zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. Precej pod dolgoletnim povprečjem je bilo tudi zaupanje v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih je v povprečju leta 2023 vrednost dolgoletnega povprečja nekoliko preseglo, zaupanje v gradbeništvu pa je bilo že precej nad njim.
 

V tretjem četrtletju lani se je ob nadaljnjem upadu skupnega prometa rast cen stanovanjskih nepremičnin še umirila. V primerjavi z drugim četrtletjem so bile cene višje za 0,7 %, v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2022 pa za 5,7 %. Medčetrtletna rast je bila posledica relativno visoke rasti cen novih stanovanjskih nepremičnin (11,5 %), pri katerih se je število prodaj v tretjem četrtletju okrepilo na 4 % vseh transakcij. Prvič po zadnjem četrtletju leta 2019 pa so se tekoče zmanjšale cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 0,2 %); nadalje se je zmanjšalo tudi število njihovih prodaj. Skupno je bilo prodanih 2.397 stanovanjskih nepremičnin, kar je za več kot petino manj kot v tretjem četrtletju leta 2022 in najmanj po drugem četrtletju leta 2020, ko so na število transakcij močno vplivale omejitve pri poslovanju zaradi epidemije.

Finančni položaj gospodinjstev se je v povprečju zadnjega četrtletja 2023 tekoče in medletno malenkost izboljšal. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je delež gospodinjstev s finančnimi težavami iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda zmanjšal za 4,9 o. t. (medletno za 1,7 o. t.). K temu so po naši oceni med drugim prispevali postopno umirjanje inflacije, večja predvidljivost cen energentov in gibanja na trgu dela (visoko povpraševanje po delovni sili). Ponovno pa se je poslabšal finančni položaj gospodinjstev iz drugega dohodkovnega kvartilnega razreda (medletno za 3,5 o. t.). Nekoliko se je zmanjšal delež gospodinjstev s finančnimi težavami, ki so svoje finančne potrebe premoščala s porabo prihrankov, in gospodinjstev, ki se zadolžujejo. 
 

Medletna rast števila delovno aktivnih (0,8 %) se je oktobra lani nadalje upočasnila. Na to je vplivalo predvsem zmanjševanje števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih v oktobru (po desez. podatkih). K skupni medletni rasti števila delovno aktivnih je prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil oktobra 14,7 %, tj. za 0,9 o. t. višji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov v skupni zaposlenosti izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %).
 

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil decembra lani (0,8 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v prejšnjih mesecih, a manjši kot v začetku leta. Po originalnih podatkih je bilo konec decembra brezposelnih 48.353 oseb, kar je sicer 2,5 % več kot konec novembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih za 9,1 % nižje. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec decembra medletno za slabo petino manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom). Leta 2023 je bilo v povprečju 48.709 brezposelnih, kar je za 14 % manj kot leto prej.

Novembra je bilo upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) in prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) manj kot pred letom dni. Število upravičencev do DSP se je ob visoki zaposlenosti in zmanjševanju števila dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so pogosto upravičene do DSP, zmanjševalo od februarja 2023. Novembra je bilo do DSP upravičenih 72.738 oseb (orig. podatek), medletno pa za 6,7 % manj. Med upravičenci do DSP je bilo 20.250 registrirano brezposelnih. Tudi prejemnikov DNB je bilo medletno za 2,7 % manj (13.674 oseb, orig. podatek).

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila oktobra lani (2,2 %) nekoliko višja kot prejšnji mesec (1,8 %). V zasebnem sektorju je bila 2,3-odstotna. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki poleg gradbeništva in gostinstva spadajo med dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila 1,9-odstotna, kar je manj kot prejšnje mesece. Nižja rast je povezana z višjo lansko osnovo ob dogovoru o dvigu plač (prvi dvig je bil oktobra 2022). Nominalna medletna rast povprečne bruto plače je bila oktobra nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, in sicer 9,2-odstotna. V zasebnem sektorju je bila rast 9,4-odstotna, v javnem pa 8,9-odstotna. V prvih desetih mesecih je bila medletna realna rast povprečne bruto plače 1,8-odstotna (v zasebnem sektorju 1,4 %, v javnem 2,5 %). Medletna nominalna rast v enakem obdobju pa je bila 10-odstotna (v zasebnem sektorju 9,6 %, v javnem 10,8 %). 
 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je decembra 2023 ponovno opazneje znižala, na 4,2 % (za 0,7 o. t.), in se v primerjavi z enakim mesecem 2022 (10,3 %) več kot prepolovila. Tokrat je k umirjanju največ prispevala nižja medletna rast cen storitev, ki se je od aprila lani ohranjala okrog 8 %, v zadnjih dveh mesecih pa se je pričela umirjati in decembra dosegla 6,1 %. K umirjanju rasti cen storitev decembra so največ prispevale medletno nižje cene v skupini telefonske in telefaks storitve (–0,1 %), predvsem cene mobilne telefonije. Ob izraziti mesečni pocenitvi (–8,5 %) pa je bil nižji tudi prispevek odvoza smeti. Nižji ali vsaj enaki so bili tudi prispevki v nekaterih drugih storitvah, ki skupno predstavljajo več kot polovico storitev v indeksu življenjskih potrebščin. Še naprej se postopoma umirja medletna rast cen hrane, ki je s 4,2 % dosegala približno le še petino rasti iz začetka leta 2023. Umirja se tudi rast cen neenergetskega industrijskega blaga. Cene poltrajnega blaga so bile medletno višje za 2,1 %, cene trajnega blaga pa so bile ob medletni 3,3-odstotni pocenitvi avtomobilov nižje za 0,3 %. Ob ukrepih vlade za blaženje posledic visokih cen energentov ter ugodnih gibanjih na trgih naftnih derivatov in trdih goriv so bile cene energentov medletno nižje za 2,3 %. V primerjavi z začetkom leta so k umirjanju inflacije največ prispevale nižje rasti cen hrane in nižje cene energentov.  

Novembra lani se je nadaljevalo zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so le še nekoliko nad ravnjo izpred leta prej. Mesečno so se znižale za 0,4 %, podobno pa so bile nižje cene na domačem in na tujih trgih. Medletna stopnja rasti se je, potem ko je bila v začetku leta 2023 skoraj 20-odstotna, še umirila in bila z 0,3 % najnižja po decembru 2020. K umirjanju medletne rasti so še naprej največ prispevala gibanja v skupini surovin, kjer so bile cene novembra za 3,7 % nižje kot pred letom. Medletna rast cen pa se postopoma umirja tudi v večini drugih skupin z izjemo skupine energenti. Cene energentov so bile kljub mesečni pocenitvi za 4,3 % zaradi nižje osnove medletno višje za 7,1%, kar je največ med vsemi skupinami proizvodov. Medletne rasti cen v skupinah proizvodov za investicije in široko porabo pa se še naprej postopoma umirjajo in so bile nekoliko pod 4 %.
 

Medletno zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je nadaljevalo tudi novembra lani (–2,5 %). Obseg kreditov podjetjem in NFI se ob umirjanju gospodarske aktivnosti in višjih obrestnih merah tekoče še naprej krči in je bil medletno nižji že za 7,8 %, kar je največji medletni padec po novembru 2016. Medletna rast kreditov gospodinjstvom (3,6 %) pa se je novembra ob rasti potrošniških in ostalih posojil (negativnih stanj na računih) nekoliko okrepila. Ocenjujemo, da je to poleg znižanja meje kreditne sposobnosti v začetku druge polovice preteklega leta lahko v določeni meri povezano tudi z okrevanjem potrošnje, ki ga nakazujejo kazalniki za zadnje četrtletje preteklega leta. Še naprej pa se upočasnjuje rast stanovanjskih posojil, ki so bila novembra medletno višja le še za 0,7 %. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je novembra znižala pod 4 %. Postopoma se izboljšuje njihova ročnostna struktura. Vloge čez noč, ki sicer še vedno predstavljajo približno 80 % vseh vlog (konec leta 2022 skoraj 85 %), so se tako medletno znižale za 1,7 %, ob višjih depozitnih obrestnih merah pa so se vezane vloge povečale za nekoliko več kot tretjino. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja na 1 %.
 

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v zadnjem četrtletju lani znižale. V oktobru so se donosnosti sicer še krepile, z umirjanjem inflacije in pričakovanim prenehanjem dvigovanja obrestnih mer ECB pa so se pričele zniževati. Najizraziteje decembra, ko se je donosnost do dospetja slovenske obveznice prvič po septembru 2022 spustila pod 3 %. V zadnjem četrtletju lani se je ta donosnost glede na predhodno četrtletje znižala za 4 b. t., na 3,41 %. Razmik do nemške obveznice pa se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem v enaki meri povišal in znašal 89 b. t., kar je za dobro četrtino manj kot v primerljivem obdobju leto prej.
 

Tekoči račun plačilne bilance je imel v prvih enajstih mesecih leta 2023 presežek v višini 2,6 mrd EUR, v enakem obdobju leta 2022 pa primanjkljaj v višini 239,9 mio EUR. K občutni medletni spremembi salda tekočega računa je ob hitrejšem padcu uvoza od izvoza blaga največ prispeval blagovni saldo, ki je ponovno v presežku. Rast storitvenega presežka se je nadaljevala, najbolj pri menjavi transportnih storitev. Upad uvoza transportnih storitev je bil precej večji od upada izvoza, kar je povezano z gibanjem blagovne menjave, kjer je bil upad prav tako večji pri uvozu in znižano aktivnostjo v predelovalnih dejavnostih v letu 2023. Rast storitvenega presežka je izhajala tudi iz menjave gradbenih storitev in ostalih na znanju temelječih storitev (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, finančne storitve ter storitve raziskav in razvoja). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobičkov) ter višjih neto prejetih obresti iz tujine. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal predvsem iz višjih nakazil pokojnin v tujino. Tudi dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je novembra izkazoval presežek v vrednosti 2,3 mrd EUR (3,7 % ocenjenega BDP).
 

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil s 1.081,3 mio EUR v enajstih mesecih leta 2023 za 332,5 mio EUR višji kot v enakem obdobju predhodnega leta. Prihodki so bili v enajstih mesecih leta 2023 medletno višji za 6,1 %. Najvišja rast je bila pri prihodkih iz trošarin zaradi povišanja trošarin na energente in tobačne izdelke ter prihodkih iz socialnih prispevkov, ki so okrepljeni zaradi višje rasti plač in pri dohodnini. Višji so bili nekateri kapitalski in transferni prihodki. Prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb so se opazno znižali zaradi manjših doplačil davka pri zadnjem poračunu. Ob umirjanju gospodarske aktivnosti je bila skupna rast davčnih prihodkov skromna tudi zaradi upočasnjene rasti prihodkov iz DDV, na kar je vplivalo tudi znižanje stopnje DDV na energente do septembra lani. Medletno nižji so bili prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU, ki pa bodo v celem letu 2023 višji zaradi decembrskega priliva sredstev iz naslova drugega zahtevka za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Odhodki so bili v enajstih mesecih leta 2023 medletno višji za 7,4 %. K temu je največ prispevala rast plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, in ostali tekoči transferji (subvencije podjetjem za blaženje posledic energetske draginje in za sanacijo po poplavah, transferji v sklada socialnega zavarovanja). Visoka je ostala rast izdatkov za investicije (13,9 %). Do konca novembra 2023 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 453 mio EUR in za blaženje energetske draginje 480 mio EUR. 

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih enajstih mesecih leta 2023 pozitiven (160,8 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 761,3 mio EUR (52,3 % v rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 600,5 mio EUR (82,2 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (39,1 % vseh povračil v državni proračun, 79,2 % pričakovanih povračil v letu 2023) so imela sredstva iz strukturnih skladov ter sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (32,7 % vseh povračil v državni proračun, 74,1 % pričakovanih povračil v letu 2023). Iz Kohezijskega sklada je bilo v državni proračun povrnjeno 18,8 % vseh povračil (54,4 % pričakovanih povračil v letu 2023). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (55,4 % vseh vplačil). 
Po podatkih MKRR je bilo v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (od januarja 2014 do konca novembra 2023) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 3,32 mrd EUR (EU del), kar predstavlja 99,5 % razpoložljivih sredstev, vplačil v državni proračun pa je bilo 3,19 mrd EUR (EU del) oziroma 96 % razpoložljivih sredstev.