Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 18. do 22. marca 2024: gospodarska klima, vrednost davčno potrjenih računov, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev in drugi grafi

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je po nekajmesečnem izboljševanju marca drugič zapored znižala in bila še naprej nižja kot pred letom. Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov je v prvi polovici marca ostala podobna kot v preteklih tednih letos (5 %). Zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je februarja nadaljevalo v večini namenskih skupin (najizraziteje energentov), nižje so bile tudi medletno. Medletna rast števila delovno aktivnih je bila januarja ob metodološki spremembi nekoliko višja kot v predhodnih mesecih. Rast je izhajala iz večjega števila delovno aktivnih tujih državljanov, med dejavnostmi pa so izstopale gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je januarja ob nižji inflaciji in dvigu minimalne plače medletno realno povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v povprečju lanskega leta ob nadaljnjem upadu skupnega prometa z nepremičninami prepolovila, v primerjavi z letom 2008 so bile cene rabljenih nepremičnin višje za okoli polovico, cene novih pa za okoli petino. 

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je marca na mesečni ravni ponovno znižala, nižja je bila tudi medletno. V primerjavi s februarjem se je zaupanje znižalo v storitvenih in predelovalnih dejavnostih ter v trgovini na drobno. Višje je bilo le v gradbeništvu, med potrošniki je ostalo na podobni ravni. V primerjavi z lanskim marcem je bilo zaupanje nižje v vseh dejavnostih, ob umirjanju cenovnih gibanj pa višje le pri potrošnikih, kjer še naprej ostaja precej bolj pod dolgoletnim povprečjem kot v letih pred epidemijo. Medletno nižje vrednosti večine kazalnikov zaupanja kažejo na ohranjanje negotovosti v mednarodnem okolju.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 3. in 16. marcem 2024 medletno večja za 5 %. Na medletno rast, ki že od začetka leta ostaja okoli 5-odstotna, vpliva predvsem gibanje prodaje v trgovini, kjer je običajno izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Prodaja v trgovini je bila v obravnavanem obdobju medletno večja za 4 %, kar je podobno kot v preteklih obdobjih letošnjega leta. Najvišja je ostala rast v trgovini na drobno (6 %), prodaja v trgovini na debelo je ostala medletno manjša. Podobna (in relativno visoka) kot v preteklih obdobjih je ostala tudi medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 8-odstotna).

Februarja se je medletno zniževanje cen proizvodov slovenskih proizvajalcev (–3,5 %) zaradi mesečne pocenitve (–1,0 %) in tudi visoke lanske osnove še pospešilo. Na mesečni ravni so se znižale cene v večini namenskih skupin (najizraziteje energentov; –8,3 %), minimalno so bile višje le cene proizvodov za investicije. Mesečno zniževanje cen proizvodov na domačem (–1,1 %) in tujih trgih (–0,9 %) je bilo podobno. Majhne razlike med domačim (–3,4 %) in tujimi trgi (–3,6 %) so bile tudi pri medletni dinamiki. Umirjanje cen v skupini surovin se je februarja medletno še pospešilo (–5,5 %), prvič po začetku leta 2021 pa so bile medletno nižje tudi cene energentov (za skoraj petino). Rasti cen proizvodov za investicije in široko porabo so se nadalje umirjale in bile nekoliko nad 1-odstotno ravnjo.

Januarja se je nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih. Ta je bila višja (1,3-odstotna) kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta (decembra še 0,6-odstotna), ko se je medletna rast umirjala, in je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva. Najvišja rast je bila v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih glede na začetek leta 2019 najbolj povečalo. V drugih raznovrstnih dejavnostih se je število medletno zmanjšalo. K medletno večjemu številu delovno aktivnih je prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil januarja 15,3-odstoten, tj. za 1,3 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so izstopale gradbeništvo (49 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (28 %). 

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila ob nižji inflaciji in dvigu minimalne plače januarja (4,6 %) višja kot predhodne mesece. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 5,5 %. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih ter prometu in skladiščenju. V javnem sektorju je bila rast (3 %) nižja kot decembra, ko je bila višja rast delno povezana z napredovanji ob koncu leta in izplačilom redne delovne uspešnosti. 
Nominalna medletna rast povprečne bruto plače je bila januarja (8,1 %) nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih. V zasebnem sektorju je bila rast 8,9-odstotna, v javnem 6,4-odstotna. 

Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je ob nadaljnjem upadu prometa v povprečju leta 2023 prepolovila. Po 14,8-odstotni rasti v povprečju leta 2022 in 11,5-odstotni rasti leta 2021 so bile cene stanovanjskih nepremičnin lani medletno višje za 7,1 %. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin, pri katerih je bilo število transakcij prvič po letu 2014 nižje od 10.000 (in medletno manjše za skoraj četrtino), so bile medletno višje za 7,3 %. Višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (5,4 %), s katerimi pa se je opravilo le za 3 % transakcij. Od cen v letu 2008 so bile višje za 43,9 %; pri tem rabljenih stanovanjskih nepremičnin za 51,3 % (v Ljubljani za 41,1 %, drugje za 71,8 %), novih pa za 18,2 %.