Proizvodnja predelovalnih dejavnosti, ki se je v zadnjem četrtletju lani okrepila, se je januarja še opazneje povečala (desez.). Ob precejšnjem mesečnem okrevanju je bila večja tudi medletno. Lanske ravni so najbolj presegle tehnološko manj zahtevne panoge, pri katerih je bil padec v letu 2023 večji. Proizvodnja je bila medletno večja tudi v energetsko intenzivnih papirni industriji in proizvodnji kovin, medletno manjša je ostala v kemični industriji in proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov.
Po nekaterih drugih podatkih tako visoke medletne januarske rasti proizvodnje (13,6 %) ni zaznati. Industrijska poraba elektrike je bila januarja le za 0,7 % višja kot pred letom. Naročila predelovalnih podjetij so po podatkih poslovnih tendenc na nizki ravni, večina podjetij je v začetku leta poročala tudi o nižji proizvodnji kot običajno. Pričakovanja podjetij glede proizvodnje, zaposlovanja in izvoza pa so se v prvih dveh mesecih leta še poslabšala (desez.).

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del januarja znižala in bila nižja tudi na letni ravni. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku lanskega leta, se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno znižala. Januarja je bila vrednost del tako za 7 % nižja kot januarja lani, kar je prvo znižanje na letni ravni v zadnjih dveh letih. 
Nekateri drugi podatki sicer kažejo na rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila januarja aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 8 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 15 o. t. 

Tekoči račun plačilne bilance je imel v zadnjih dvanajstih mesecih presežek v vrednosti 3 mrd EUR, v enakem obdobju leto pred tem pa primanjkljaj v vrednosti 617,1 mio EUR. K prehodu v presežek je največ prispeval blagovni saldo, saj je uvoz blaga upadel bolj od izvoza. Storitveni presežek pa se je nadalje povečal, zlasti v menjavi gradbenih storitev, kot so razna investicijska dela, storitve gradnje in montaže ter v menjavi transportnih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil manjši, predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter večjih neto prejetih obresti iz tujine. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz manjših neto odlivov transferjev zasebnega sektorja v tujino (povečali so se prejemki odškodnin iz neživljenjskega zavarovanja).

Februarja je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju nižja kot pred letom. K temu je največ prispevala medletno nižja (4,2 %) poraba gospodinjstev, na kar je lahko poleg drugačne razporeditve zimskih počitnic od lanske med drugim vplivala tudi slabša zasedenost turističnih nastanitev ob smučarskih središčih, ki so zaradi visokih temperatur delovala v okrnjenem obsegu. Industrijska poraba in poraba malih poslovnih odjemalcev pa sta bili februarja zelo podobni kot pred letom.