Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je, po zniževanju od lanskega oktobra, februarja minimalno povišala, na 3,4 %, a je bila za skoraj 6 o. t. nižja kot v enakem mesecu lani. V primerjavi z januarjem se je nekoliko povišal prispevek cen storitev, ki so bile medletno višje za 5,1 % (januarja za 4,6 %). Na osnovi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da je bila višja rast cen storitev posledica višje rasti v skupinah zdravstvo, restavracije in hoteli  ter stanovanje. Ob izrazitejšem sezonskem povišanju so se, po tem ko so bile januarja še medletno nižje, medletno povišale cene počitnic v paketu na tujem (14 %). Zaradi nekoliko drugačnih sezonskih nihanj se je okrepil prispevek skupine oblačila in obutev. Ob višji rasti cen obleke in obutve se je rast cen poltrajnega blaga okrepila na 3,2 %. Še naprej se hitro umirja medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (2 %), ki je februarja lani znašala 18,3 %. Medletno zniževanje cen trajnega blaga (za 1,8 %) se je februarja še nekoliko pospešilo. Cene naftnih derivatov so se zaradi višjih cen na mednarodnih trgih mesečno povišale, a je bil njihov medletni padec (0,7 %) zaradi višje osnove nekoliko izrazitejši kot januarja (0,4 %). 

Po anketnih podatkih je bilo število brezposelnih v zadnjem lanskem četrtletju enako kot pred letom, število delovno aktivnih pa je bilo večje. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 35 tisoč oseb, kar je enako kot ob koncu leta 2022. Anketna stopnja brezposelnosti (3,4 %) je bila medletno nižja za 0,1 o. t. Ob krepitvi gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju lani se je število delovno aktivnih  medletno povečalo (1,5 %), predvsem število zaposlenih v delovnem razmerju. Obseg študentskega dela, število pomagajočih družinskih članov in število samozaposlenih je medletno ostalo na podobni ravni. 
Anketna brezposelnost je bila v povprečju lanskega leta 3,7 % (0,3 o. t. manj kot leta 2022), število delovno aktivnih pa se je medletno povečalo za 0,3 %.
 

Realni prihodek večine trgovskih panog se je v zadnjem četrtletju lani okrepil, a ostal medletno večji le v trgovini z motornimi vozili; januarja je bil po predhodnih podatkih medletno večji tudi v trgovini z živili in z neživili. V zadnjem četrtletju lani se je nadalje povečala prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki je bila edina od glavnih trgovskih panog, ki je v povprečju leta 2023 presegla prodajo iz leta 2022 (za 15 %). Okrepili sta se tudi prodaji v trgovini na drobno z neživili in trgovini na debelo, ki sta kljub temu v povprečju leta za prodajo iz leta 2022 zaostali za 5 oziroma 6 %. Po rasti v predhodnih dveh četrtletjih se je nekoliko zmanjšala prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki je bila skupaj v 2023 medletno manjša za 2 %. Po predhodnih podatkih SURS je bila prodaja januarja medletno večja v trgovini z motornimi vozili in  trgovini na drobno z živili in z neživili.

Realni prihodek tržnih storitev se je v zadnjem četrtletju 2023 povečal (za 1,2 %), potem ko je v tretjem četrtletju stagniral. Najvišja je bila rast v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer se pozitivna gibanja nadaljujejo od poletja. Rast je izhajala iz obeh pomembnejših storitev, telekomunikacijskih in računalniških, ki sta ustvarili večje prihodke od prodaje na domačem in tujih trgih. Rast se je nadaljevala tudi v gostinstvu, v strokovno-tehničnih dejavnostih pa se je upočasnila, a z vnovično močno rastjo prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Po predhodni stagnaciji se je rast prihodka pospešila v drugih poslovnih dejavnostih ob znatni rasti v potovalnih agencijah in nadaljevanju krčenja prihodka v zaposlovalnih storitvah. Po daljšem obdobju zmanjševanja prihodka se je ta povečal v dejavnosti prometa in skladiščenja, zlasti z rastjo v železniškem in pristaniškem prometu. Skupni prihodek tržnih storitev je bil v zadnjem četrtletju 2023 medletno realno večji za 1,1 %, v celem letu pa v povprečju za 1,4 % (manjši kot leta 2022 je bil le v prometu).