Novice

»Lani so bile razmere v izvoznem delu gospodarstva zaostrene, vendar so se proti koncu leta začele izboljševati. Na izvozna gibanja sta skozi leto vplivala predvsem znatno upočasnjena rast povpraševanja naših glavnih trgovinskih partneric in poslabšana konkurenčnost slovenskih izvoznikov zaradi povečanih stroškovnih pritiskov,« je povedala direktorica UMAR Maja Bednaš. Blagovna menjava se je po več četrtletjih zniževanja šele v zadnjem četrtletju povečala, medletno je ostala nižja. Nižji kot pred letom je bil tudi izvoz transportnih storitev, skupni izvoz storitev pa je bil v celem letu nekoliko višji od predlanskega, kar je izhajalo zlasti iz izvoza s turizmom povezanih storitev. V celem letu je bil skupni izvoz manjši za 2 %, kar je nižje od pričakovanj v Jesenski napovedi (predvidena stagnacija). V predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost lani nekoliko povečala, obseg proizvodnje je bil nižji kot predhodno leto, vendar so se medletni padci v zadnjem četrtletju nekoliko umirili. Podobno kot že leta 2022, se je tudi lani najbolj znižala proizvodnja v energetsko intenzivnih papirni in kemični industriji (za okoli petino) ter proizvodnji kovin in nekovinskih mineralnih izdelkov, znaten je bil tudi upad v lesni in pohištveni industriji. Proizvodnja visokotehnološko zahtevnih panog, ki se je v zadnjem četrtletju sicer zmanjšala, pa je lani presegla raven iz leta 2022.

Investicijska aktivnost je tudi v zadnjem četrtletju ostala močna, medletna rast investicij v osnovna sredstva je bila 9,1-odstotna. Spodbujale so jo investicije v gradbene objekte, rast dodane vrednosti v gradbeništvu je bila 17,3-odstotna, tudi v povezavi z odpravo posledic poplav. Investicije v opremo in stroje so ostale medletno nižje, kar je povezano s povečano negotovostjo v mednarodnem okolju in višjimi obrestnimi merami. V letu 2023 je bila rast investicij v osnovna sredstva 9,5-odstotna, kar je več kot smo pričakovali jeseni. Prispevek spremembe zalog k rasti BDP pa je bil močno negativen (–4,4 o. t.).

Potrošnja gospodinjstev je bila tudi v zadnjem lanskem četrtletju medletno večja (za 1,2 %). Povečali sta se prodaja novih osebnih avtomobilov in prvič v letu 2023 tudi število prenočitev domačih turistov v Sloveniji, nadaljevala se je tudi rast trošenja za turistične storitve v tujini. Ob medletni rasti prihodov in nočitev tujih turistov je po naši oceni medletno večja ostala tudi dodana vrednost v storitvah, povezanih s turizmom. Trošenje gospodinjstev za neživila je bilo tudi v zadnjem četrtletju manjše kot pred letom, a se je medletni upad močno zmanjšal. Nekoliko manj kot pred letom so gospodinjstva trošila tudi za živila, pijače ter tobačne izdelke. Umiritev rasti potrošnje gospodinjstev v letu 2023 (s 3,6 % na 1,3 %) je bila pričakovana, saj je na realna gibanja in kupno moč gospodinjstev vplivala visoka inflacija, ki se je vidneje umirila šele proti koncu leta, tudi ob podpori vladnih ukrepov. »Potrošnja gospodinjstev je nekoliko presegla naše jesenske napovedi (0,9 %), podpirali pa so jo visoka zaposlenost, obnovljena realna rast plač ter vladni ukrepi za blažitev energetske draginje in za odpravo posledic naravnih nesreč,« je pojasnila Maja Bednaš.

Državna potrošnja je bila po medletnem znižanju v prvem četrtletju, na kar je vplivala nižja poraba v povezavi z občutno manjšim obsegom kovidnih ukrepov, tretje četrtletje zapored večja kot leto pred tem (tokrat za 4,8 %). Poleg rasti zaposlenosti in izdatkov v zdravstvu je tokrat k rasti državne potrošnje prispevalo tudi povečanje izdatkov za blago in storitve, povezane z odpravo posledic poplav. 

»V leto 2024 vstopamo z nekaj več optimizma kot lani, a negotovost ostaja,« je pričakovanja za letošnje leto strnila direktorica UMAR. Zadnji kazalniki gospodarskega razpoloženja v Sloveniji kažejo na izboljšanje v zadnjem lanskem četrtletju in v začetku leta, a njihove vrednosti ostajajo razmeroma nizke, večinoma nižje kot pred letom – to velja za vse podkategorije z izjemo zaupanja potrošnikov. V zadnjih mesecih se postopoma zvišujeta tudi vrednosti kazalnikov vodij nabave (PMI) v evrskem območju in gospodarskega razpoloženja (ESI). Vendar je bila vrednost kazalnika PMI januarja še pod vrednostjo 50, kar nakazuje na krčenje aktivnosti, prav tako je vrednost kazalnika ESI ostala pod dolgoletnim povprečjem in nižje kot pred letom. Najnovejše napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast v naših glavnih trgovinskih partnericah za leto 2024 sicer predvidevajo krepitev rasti BDP glede na lani, hkrati pa je predvidena rast nekoliko nižja od jesenskih predpostavk za letošnje leto, kar bo vplivalo na gibanja v izvoznem sektorju. Na razmere v gospodarstvu pa bo poleg tega tudi letos vplivala omejena razpoložljivost delovne sile, kar se bo odražalo zlasti v gibanjih na trgu dela.

Na UMAR smo pričeli s pripravo Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo bomo predstavili v prihajajočih tednih, po seznanitvi Vlade RS.