Novice

Kazalniki razpoloženja za evrsko območje nakazujejo, da je dinamika gospodarske aktivnosti v lanskem zadnjem četrtletju ostala šibka. ECB za leti 2024 in 2025 v osnovnem scenariju napoveduje nekoliko višjo rast od predvidene za leto 2023. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je po oktobrskem upadu na najnižjo raven v zadnjih treh letih novembra nekoliko izboljšala in decembra ostala nespremenjena. Kazalnik je ostal pod vrednostjo 50, ki pomeni mejo med rastjo in krčenjem aktivnosti. Vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) za evrsko območje se je decembra okrepila, a ostala pod dolgoletnim povprečjem. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki. Nekatere mednarodne institucije v novembrskih in decembrskih napovedih ocenjujejo, da je aktivnost v zadnjem lanskem četrtletju začela okrevati, postopno zviševanje rasti pa naj bi se v prihodnjih četrtletjih nadaljevalo. Rast BDP naj bi se letos in prihodnje leto zvišala predvsem ob krepitvi zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali višje zaupanje, nizka brezposelnost in rast plač ter nadaljnje zniževanje inflacije. ECB ocenjuje, da se je BDP evrskega območja leta 2023 zvišal za 0,6 %, za leti 2024 in 2025 pa v osnovnem scenariju, ki ga spremlja velika negotovost, povezana z razvojem konflikta na Bližnjem vzhodu, napoveduje nekoliko višjo rast, 0,8 % oziroma 1,5 %.

Večina razpoložljivih kratkoročnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je ob koncu lanskega leta izboljšala. Kljub temu, z izjemo gradbeništva in nekaterih segmentov potrošnje gospodinjstev, večinoma niso dosegli ravni izpred leta prej. Blagovna menjava se je po dveh mesecih rasti novembra ponovno zmanjšala. V prvih enajstih mesecih je bil realni izvoz medletno nižji za 7,1 %, realni uvoz za 7,5 %. Vrednosti kazalnikov konkurenčnosti so se v zadnjem četrtletju 2023 po daljšem obdobju negativnih gibanj nekoliko izboljšale, še vedno pa nakazujejo neugoden cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov. Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v tretjem četrtletju medletno nadalje okrepil, a je bil še vedno pod ravnjo pred začetkom energetske krize. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od septembra krepi v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Učinek visokih cen energentov, ki je imel največji vpliv na energetsko intenzivne panoge, je začel nekoliko popuščati. V enajstih mesecih 2023 pa je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti še vedno medletno nižja za 3,2 %. Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del novembra ostala nespremenjena, a je bila med januarjem in novembrom za petino višja kot v enakem obdobju 2022. Realni prihodek večine trgovskih panog se je oktobra po večmesečnem zmanjševanju povečal, realni prihodek tržnih storitev pa je ponovno zanihal navzdol in ostal podoben kot leto prej. Storitvena menjava se je oktobra nekoliko zmanjšala, vendar je ostala blizu doseženih najvišjih ravni. V povprečju prvih desetih mesecev lani je medletna nominalna rast izvoza storitev znašala 6,4 %, uvoza pa 4,7 %; k medletni rasti je prispevalo predvsem opazno okrevanje menjave s turizmom povezanih storitev. V zadnjem četrtletju je okrevala potrošnja gospodinjstev. Oktobra je bila medletno višja potrošnja gospodinjstev za turistične storitve v tujini, oktobra in novembra pa tudi prodaja osebnih avtomobilov fizičnim osebam. Medletni upad trošenja gospodinjstev za neživila in živila, pijače ter tobačne izdelke iz prejšnjih četrtletij pa se je močno zmanjšal. Na okrevanje nakazuje tudi okrepljena medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov, ki je bila po dveh četrtletjih upada realno spet pozitivna. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra v primerjavi z novembrom še zvišala, v primerjavi z lanskim decembrom pa je ostala nižja.

Medletna rast števila delovno aktivnih in upad števila brezposelnih sta se konec lanskega leta upočasnila. K medletnemu povečanju je oktobra prispevalo večje število tujih delavcev, število delovno aktivnih slovenskih državljanov pa je bilo medletno nižje. Od septembra se zmanjšuje število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih), kar vpliva na upočasnitev medletne rasti. Povprečna bruto plača je bila oktobra medletno realno višja za 2,2 %. V zasebnem sektorju se je realno povečala za 2,3 %, v javnem za 1,9 %; tu je bila rast nižja kot prejšnje mesece zaradi višje lanske osnove ob začetku izvajanja dogovora o dvigu plač. V desetih mesecih skupaj je bila medletna realna rast povprečne bruto plače 1,8-odstotna (v zasebnem sektorju 1,4 %, v javnem 2,5 %), nominalna pa 10-odstotna (v zasebnem sektorju 9,6 %, v javnem 10,8 %). V zasebnem sektorju je bila rast najvišja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu, ki poleg gradbeništva spadajo med dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. Brezposelnih je bilo decembra lani skoraj za desetino manj kot leto prej, ob pomanjkanju delovne sile je bilo za slabo petino manj tudi dolgotrajno brezposelnih. Leta 2023 je bilo v povprečju 48.709 brezposelnih, kar je za 14 % manj kot leto prej. Posledično je bilo ob visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti medletno tudi manj upravičencev do socialne pomoči in prejemnikov nadomestila za brezposelnost.

Medletna inflacija je ob koncu lanskega leta upadla na 4,2 %, v primerjavi z decembrom 2022 se je več kot prepolovila. Umirjajo se rasti cen vseh glavnih skupin življenjskih potrebščin. V primerjavi z začetkom leta so k umirjanju inflacije največ prispevale nižje rasti cen hrane in nižje cene energentov. Medletna rast cen hrane je s 4,2 % dosegala le še približno petino rasti iz začetka leta 2023. Cene energentov, ki so bile še v začetku lanskega leta medletno višje za skoraj 10 %, pa so ob umirjanju svetovnih cen in vladnih ukrepih decembra medletno upadle za 2,3 %. Umirila se je tudi medletna rast cen storitev, zlasti decembra, ostaja pa visoka (6,1 %). Novembra se je nadaljevalo zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so le še malenkost nad ravnjo izpred leta dni. Medletna stopnja rasti se je, potem ko je bila v začetku leta 2023 skoraj 20-odstotna, še umirila in bila z 0,3 % najnižja po decembru 2020. K umirjanju medletne rasti so še naprej največ prispevala gibanja v skupini surovin, medletna rast cen pa se postopoma umirja tudi v večini drugih skupin z izjemo energentov.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil s 1.081,3 mio EUR v enajstih mesecih 2023 za 332,5 mio EUR višji kot v enakem obdobju leto prej. Prihodki so bili v tem obdobju medletno višji za 6,1 %, odhodki pa za 7,4 %. Najvišja rast je bila pri prihodkih iz trošarin, prihodkih iz socialnih prispevkov (višje rasti plač) in pri dohodnini. Ob umirjanju gospodarske aktivnosti je bila skupna rast davčnih prihodkov skromna tudi zaradi upočasnjene rasti prihodkov iz DDV, na kar je vplivalo tudi znižanje stopnje DDV na energente do septembra lani. Prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb so se opazno znižali zaradi manjših doplačil davka pri zadnjem poračunu. K rasti odhodkov je največ prispevala rast plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, in nekateri transferji. Visoka je ostala rast izdatkov za investicije.