Novice

V Jesenski napovedi, ki smo jo pripravili v začetku septembra ob znatno spremenjeni višini in strukturi BDP od predvidene spomladi, za letos predvidevamo 1,6-odstotno realno rast BDP, kar je malo manj, kot smo napovedali spomladi (1,8 %). Na napoved v nominalnih zneskih močno vpliva spremenjeno izhodišče po SURS-ovi objavi prve letne ocene BDP za leto 2022, ki je prvotno oceno nominalnega BDP na podlagi četrtletnih podatkov znižala za skoraj 2 mrd EUR. »Na realna gibanja pa vpliva zlasti gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki je izrazitejše, kot pričakovano spomladi, še posebej v Nemčiji, kar vpliva na nižjo rast izvoza,« je o aktualni napovedi povedala direktorica UMAR Maja Bednaš. Hkrati na napoved vplivajo tudi spremembe v realni rasti nekaterih agregatov v objavi prve letne ocene za lansko leto, še posebej zasebne potrošnje, dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Na splošno kaže, da je bilo, za razliko od prejšnjih ocen, pokovidno okrevanje bolj osredotočeno na leto 2021, lanska gospodarska rast pa nižja od povprečja EU. Spremenili so se tudi kazalniki stopnje varčevanja gospodinjstev, ki je sedaj precej višja, in produktivnosti, zlasti v predelovalnih dejavnostih, ki je upadla. »To tudi vsebinsko spreminja izhodišča za pripravo napovedi, saj kaže na večji vpliv padca kupne moči in večjo previdnost gospodinjstev pri trošenju, kot je bilo prvotno ocenjeno, ter močnejši vpliv stroškovnih pritiskov na aktivnost v pretežno izvoznem delu gospodarstva,« je razložila Maja Bednaš.

Rast izvoza blaga in storitev bo letos nekoliko zaostajala za rastjo tujega povpraševanja. Pričakujemo nadaljevanje visoke aktivnosti pri investicijah v zgradbe in objekte, ki se bo sicer umirjala, odpravljanje posledic avgustovskih poplav pa bo na aktivnost v gradbeništvu vplivalo spodbudno. Sicer bo neposreden negativen vpliv poplav na aktivnost predelovalnih dejavnosti in transporta ter izvoza po naši oceni prehoden in – kljub veliki prizadetosti na lokalnih ravneh – na makroekonomski ravni ne bo velik. Investicije v opremo in stroje bodo letos manjše kot lani, ob umirjanju aktivnosti v mednarodnem okolju in višjih obrestnih merah. Rast zasebne potrošnje bo nižja kot lani, pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta zmerno povečevala (po ocenjenem upadu v drugem četrtletju). Na to bodo vplivali visoka raven zaposlenosti, nadaljnja zmerna realna rast plač ter vladni ukrepi za blažitev rasti cen energentov in odpravo posledic naravnih nesreč, v manjši meri pa tudi nadomestitve poškodovanih trajnih in poltrajnih proizvodov v avgustovskih poplavah. Prodaja v trgovini bo letos nižja kot lani, nadaljevala se bo rast potrošnje storitev, zlasti povezanih s turizmom, ki pa se upočasnjuje. Državna potrošnja bo višja kot lani, v drugi polovici leta bo k temu prispevalo povečanje izdatkov za blago in storitve v povezavi z odpravo posledic poplav.

V prihodnjih letih pričakujemo ponovno nekoliko višjo rast BDP – 2,8 % leta 2024 in 2,5 % leta 2025. S postopno višjo rastjo tujega povpraševanja pričakujemo ponovno rast izvoza in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, nadaljevala se bo rast storitvene menjave. Za prihodnje leto napovedujemo nadaljnjo rast investicij, spodbujeno s sanacijo in obnovo po letošnjih poplavah ter ponovno rastjo podjetniških investicij v opremo in stroje. V primerjavi s pomladansko napovedjo je rast investicij sicer višja zaradi dodatnih investicij v povezavi s sanacijo in obnovo po poplavah. Ob razmeroma visoki stopnji izkoriščenih zmogljivostih v gradbeništvu je s tem povezanih sicer precej negotovosti; predvsem bi lahko dodatno povpraševanje zaradi sanacije škode po poplavah povišalo cene v gradbeništvu in izrivalo druge investicije. Rast investicij se bo leta 2025 umirila. Ob okrepljeni realni rasti dohodkov bo v letih 2024 in 2025 višja tudi rast zasebne potrošnje. Na to bo vplivalo nadaljevanje rasti zaposlenosti in plač ter umirjanje inflacije, kar bo pospešilo potrošnjo nenujnih dobrin in storitev. Pričakujemo, da bo nagnjenost k varčevanju v letih 2024 in 2025 ostala višja kot pred epidemijo. Na višjo rast državne potrošnje v prihodnjih dveh letih pa bosta vplivala tudi nadaljnja rast izdatkov za zdravstvo in postopno vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe.

Rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta do konca leta še umirjala, zaostrene razmere zaradi pomanjkanja delovne sile pa bodo nekoliko omilili nekateri ukrepi za lažje zaposlovanje tuje delovne sile. Demografska gibanja, ko se število prebivalcev, starih 20−64 let, že od leta 2012 vidno zmanjšuje, bodo tako postajala vedno večji omejitveni dejavnik rasti dodane vrednosti. Nominalna rast povprečne bruto plače bo letos visoka, a bo ob še vedno visoki inflaciji realno skromna. Na pospešitev rasti v zasebnem sektorju glede na lani bodo vplivali nadaljnji pritiski s trga dela ob pomanjkanju kadra, krepitev teženj po ohranjanju kupne moči dohodka v okolju povišane inflacije in tudi januarsko povišanje minimalne plače. V javnem sektorju bo na rast plač vplivala predvsem uresničitev lanskega dogovora s sindikati javnega sektorja. V prihodnjih dveh letih se bo ob nižjih cenovnih pritiskih nominalna rast plač nekoliko umirila. Realna rast pa se bo postopno krepila zaradi umirjanja inflacije in pritiskov s trga dela, ki se bodo zaradi neugodnih demografskih trendov ohranjali. Napoved rasti bruto plač sicer spremljajo precejšnja tveganja, povezana s pritiski s trga dela in napovedano reformo plačnega sistema v javnem sektorju, dinamiko njene uveljavitve in oceno učinkov na rast plač pa je v tem trenutku težko oceniti.

Pričakujemo, da se bo inflacija v nadaljevanju leta še naprej umirjala, a manj izrazito kot v preteklih mesecih. Rast cen storitev se bo po naši oceni konec letošnjega leta pričela umirjati, a bo še vedno razmeroma visoka in bo k inflaciji pomembno prispevala v celotnem obdobju napovedi. Tudi prispevek cen hrane bo letos ostal razmeroma visok, se pa rast cen hrane znižuje z visokih ravni v začetku leta. Prispevek cen energentov naj bi bil ob odsotnosti šokov v obdobju celotne napovedi zmeren (tu sicer pričakujemo nihanja medletnih rasti zaradi učinka osnove, povezanega s preteklimi vladnimi ukrepi), prav tako naj bi se nadaljevalo tudi postopno umirjanje rasti cen neenergetskega industrijskega blaga. S postopnim umirjanjem rasti cen bo inflacija konec letošnjega leta 5,4-odstotna, v povprečju leta pa bo, predvsem zaradi visokih rasti v začetku leta, 7,6-odstotna. Za obdobje 2024−2025 pričakujemo, da se bo inflacija ob odsotnosti zunanjih šokov še naprej umirjala in naj bi se ob podpori ukrepov denarne politike do konca prihodnjega leta znižala na dobre 3 %, do konca leta 2025 pa približala 2 %.

Negotovosti glede uresničitve Jesenske napovedi so povezane z gospodarskimi razmerami v mednarodnem okolju, kjer se aktivnost umirja, širšimi gospodarskimi posledicami nedavnih poplav v Sloveniji, hitrostjo umirjanja inflacije in vplivi poslabševanja stroškovne konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva. Gospodarska rast se v trgovinskih partnericah in v Sloveniji letos umirja, zlasti v izvoznem delu njihovih gospodarstev. To je povezano z upočasnitvijo globalne rasti, ki bi bila lahko še šibkejša od trenutnih pričakovanj. Izvozni sektor slovenskega gospodarstva se poleg šibkejšega povpraševanja sooča tudi s poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti, zaradi česar bi bila izvozna aktivnost lahko prizadeta bolj, kot je predvideno v osrednjem scenariju napovedi. Negotovost in tveganja za gospodarsko rast v evrskem območju so povezani tudi z morebitno trdovratnostjo inflacije, kar bi lahko še naprej omejevalo kupno moč gospodinjstev in vodilo k močnejšemu zaostrovanju monetarne politike ter s tem negativno vplivalo na posojilno in investicijsko aktivnost. Pri tem tveganja za višjo inflacijo izhajajo iz različnih dejavnikov, in sicer višjih cen energentov, morebitno višje storitvene inflacije in hitrejše rasti cen hrane od predpostavljenih, slednje ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkih lahko močneje zanihajo. Težko je bilo natančno predvideti tudi širše gospodarske posledice nedavne naravne nesreče, in sicer zaradi enkratnosti dogodka ter še nepopolne ocene škode, nedokončnih načrtov obnove in še nedorečenih vseh vladnih ukrepov. »Sanacija in obnova bosta spodbudno vplivali na gradbeno aktivnost, a hkrati so kapacitete že zdaj visoko zasedene. Zato je v določenem obsegu možno izrivanje drugih investicij, ob tem pa se povečuje tveganje, da bi lahko dodatno povpraševanje po gradbenih delih povišalo cene v gradbeništvu, večje povpraševanje po delavcih pa bi, ob že akutnem pomanjkanju delovne sile, lahko vplivalo na hitrejši dvig plač in posledično počasnejše zniževanje inflacije,« je pojasnila direktorica UMAR Maja Bednaš. So pa tudi možnosti za višjo gospodarsko rast. »Te so povezane zlasti s prizadevanji za privabljanje delovne sile in učinkovitostjo črpanja sredstev EU,« je še dodala.