Novice

Potrošnja gospodinjstev (2,1 %), ki je sicer ostala na ravni s konca lanskega leta, je k medletni rasti BDP v prvem četrtletju prispevala več kot odstotno točko. Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Ob rasti prihodov in nočitev tujih turistov je bila rast v storitvah, povezanih s turizmom, visoka, tako v gostinstvu kot v kulturnih, športnih in razvedrilnih storitvah, igrah na srečo ter v segmentu organizacije potovanj (prihodek potovalnih agencij je februarja prvič presegel predkrizno raven). V trgovini se je ob nizki lanski osnovi zaradi motenj v dobavnih verigah nadaljevala rast prihodka v trgovini z motornimi vozili, medletno manjša pa je bila prodaja v trgovini na debelo in v trgovini na drobno, kjer se je najbolj umirila prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov.

Investicijska dejavnost je bila tudi v prvem četrtletju razmeroma visoka (6,5 % medletno), nadalje se je krepila aktivnost v gradbeništvu, ki je bila medletno višja za kar 15,2 %. Skladna s tem je bila tudi rast prodaje v arhitekturno-projektantskih storitvah v prvih dveh letošnjih mesecih. Na podlagi zunanjetrgovinskih podatkov ocenjujemo, da so bile investicije v opremo in stroje medletno nižje. Bruto investicije so se medletno močno zmanjšale (za 19,9 %), in sicer zaradi presenetljivo visokega negativnega prispevka zalog (–6,5 o. t.).  

Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih sta medletno približno stagnirala. Upadla je aktivnost v vseh energetsko bolj intenzivnih panogah predelovalne industrije, proizvodnja motornih vozil pa je po lanskem krčenju ostala podobna kot pred letom. Višja kot pred letom je bila proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog (farmacevtska industrija, proizvodnja IKT opreme), ki so jih negotove gospodarske razmere in šibko tuje povpraševanje prizadeli manj. Januarja in februarja so se znižali tudi prihodki v prometu in skladiščenju, ki so neposredno povezani z mednarodno blagovno menjavo; rast menjave transportnih storitev se je medletno upočasnila in četrtletno zmanjšala. Okrepila pa se je storitvena menjava potovanj, podprta s hitrim pokovidnim okrevanjem v turizmu, prav tako je bila visoka rast izvoza in uvoza informacijskih in komunikacijskih storitev, kjer se je tudi nadaljevala medletna rast dodane vrednosti. Skupna rast izvoza blaga in storitev je znašala 1,9 %, skupni uvoz pa se je znižal za 3,8 %, kar je imelo pozitiven učinek na rast BDP, saj je prispevek salda menjave s tujino znašal kar 5,1 o. t.

Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored (tokrat za –1,9 %), na kar je vplivalo zniževanje izdatkov za blago in storitve ter socialne transferje v naravi, povezano z nižjimi izdatki za obvladovanje epidemije covida-19. 

Podatki o gospodarski klimi v Sloveniji, ki se letos poslabšuje, kažejo na še vedno negotove razmere, vendar ostajajo nad ravnmi v lanskih jesenskih mesecih, ko je bila negotovost glede oskrbe z energenti največja. Sicer se je aprila glede na marec nekoliko izboljšalo razpoloženje v trgovini na drobno, med potrošniki in v gradbeništvu, poslabšalo pa v storitvah in že tretji mesec zapored v predelovalnih dejavnostih. Po drugi strani sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) v evrskem območju od lanskega oktobra, ko je dosegel najnižjo vrednost od leta 2020, raste, k čemur prispeva zlasti aktivnost v storitvah, medtem ko proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih še naprej zavira šibko povpraševanje. Prav tako se je aprila zvišal kazalnik gospodarske klime (ESI) za evrsko območje.

»Ocenjujemo, da je bila rast skupne gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju v okviru pričakovanj Pomladanske napovedi, kjer smo zlasti v prvem četrtletju pričakovali razmeroma šibko rast. Pri tem so bila gibanja v izvoznem delu gospodarstva nekoliko šibkejša, v domačem delu pa je bila rast nekoliko višja od pričakovanj, zlasti v gradbeništvu in s turizmom povezanimi storitvami ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih,« je objavljene podatke komentirala Maja Bednaš, direktorica UMAR. »Tudi predpostavke mednarodnega okolja na podlagi najnovejših napovedi mednarodnih institucij ostajajo zelo podobne našim predpostavkam,« je še dodala.

Negotovosti za uresničitev napovedi ostajajo povezane z ohranjanjem osnovne inflacije na visoki ravni, kar lahko vpliva na kupno moč gospodinjstev in vodi k močnejšemu zaostrovanju monetarne politike. V zadnjih mesecih so se ob propadu nekaterih tujih bank povečala tudi tveganja, povezana z zaostritvijo pogojev na finančnih trgih. Negotovost ostaja povečana tudi v povezavi s trajanjem in gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini.