Novice

V izvoznem delu gospodarstva so se proti koncu leta razmere poslabšale, kot je že nakazovalo umirjanje izvoznih pričakovanj v predhodnih mesecih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je bila v zadnjem četrtletju nižja kot pred letom, upadla je zlasti v energetsko bolj intenzivnih panogah, ob veliki negotovosti, povezani s cenami energentov za podjetja – zlasti v obdobju do dogovora o ukrepih na nacionalni in ravni EU. Podobno kot v prejšnjih četrtletjih se je še naprej zmanjševal tudi obseg avtomobilske proizvodnje. Rast dodane vrednosti v storitvenih dejavnostih, povezanih z mednarodno blagovno menjavo, se je v zadnjem četrtletju umirila, zlasti v cestnem blagovnem prometu. Blagovni izvoz se je v zadnjem četrtletju zmanjšal, že od začetka vojne v Ukrajini pa je zaradi velike negotovosti precej nihal. Upočasnila se je tudi rast storitvenega izvoza, na katerega pa je od spomladi ugodno vplivalo predvsem pokovidno okrevanje v turizmu. V celem letu je bila skupna rast izvoza  zaradi umiritve rasti blagovnega izvoza precej nižja kot leta 2021. Nižja je bila tudi od rasti uvoza kar je prispevalo k negativnemu prispevku salda menjave s tujino k rasti BDP v letu 2022 

Investicijska dejavnost je tudi v zadnjem četrtletju ostala razmeroma močna (5,9-odstotna rast, medletno), zlasti v gradbeništvu (15 %), kjer so se krepile investicije v zgradbe in objekte, spodbujene z višjo investicijsko aktivnostjo države in nadaljnjo rastjo stanovanjskih investicij; rast investicij v opremo in stroje se je pod vplivom negotovosti in zniževanja izkoriščenosti proizvodnih kapacitet do konca leta občutno umirila. V celem letu je bila rast investicij v osnovna sredstva 7,8-odstotna, visoko pozitiven (1,1 o. t) je bil tudi prispevek spremembe zalog k rasti BDP.

Potrošnja gospodinjstev je bila v celem letu 9,1-odstotna, kar je le malo manj kot v letu 2021. Še vedno visoko rast povezujemo predvsem s sproščanjem zajezitvenih ukrepov v začetku leta in nadaljnjo rastjo zaposlenosti ter do sredine leta tudi unovčevanjem bonov za pomoč v epidemiji najbolj prizadetim delom storitvenega sektorja; v primerjavi s predhodnim letom so potrošniki tudi manjši del tekočih dohodkov namenili varčevanju. »S padanjem zaupanja potrošnikov, ki se je začelo spomladi in je bilo povezano z negotovostjo glede energetske in prehranske krize, ter zmanjševanjem kupne moči zaradi naraščajoče inflacije se je trošenje gospodinjstev do konca leta umirilo. Pri tem so vladni ukrepi za omilitev posledic epidemije v pomladanskem in draginje v jesenskem času preprečili še večji realni upad povprečnega razpoložljivega dohodka,« je povedala direktorica UMAR Maja Bednaš. V celem letu se je povečevala predvsem potrošnja storitev, vključno s potovanji v tujino (po dveh letih, zaznamovanih z zajezitvenimi ukrepi zaradi epidemije). Na drugi strani je bila potrošnja nekaterih trajnih dobrin (osebni avti, pohištvo) in hrane ter pijače medletno nižja. 

Državna potrošnja je bila, podobno kot v tretjem, tudi v zadnjem četrtletju nižja kot pred letom predvsem zaradi znatno nižjih izdatkov za obvladovanje epidemije, upočasnjuje se tudi rast zaposlenih v sektorju država.

Kazalniki zaupanja v začetku letošnjega leta v Sloveniji še ostajajo na nizkih ravneh. Gospodarska klima se je januarja, po rahlem izboljšanju novembra in decembra, ponovno poslabšala. Medletno je bilo višje le zaupanje v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih, največji medletni upad zaupanja pa ostaja med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih. Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje pa je v začetku leta presegel vrednost 50, podobno nekaj več optimizma kaže tudi kazalnik gospodarske klime ESI, ki se je zvišal tretji mesec zapored. Tudi zadnje napovedi za mednarodno okolje za leto 2023 so nekoliko višje od predpostavk v Jesenski napovedi 2022, ki je bila pripravljena lani septembra. Po poslabšanju v oktobru in novembru so namreč napovedi Mednarodnega denarnega sklada in Evropske komisije nekoliko bolj optimistične, kar je povezano predvsem z manjšo negotovostjo glede oskrbe z energenti in umirjanjem njihovih cen. Napovedi sicer predvidevajo občutno umiritev gospodarske rasti za naše najpomembnejše trgovinske partnerice glede na lani. Poleg gospodarskih razmer v mednarodnem okolju bodo v Sloveniji na gospodarsko aktivnost letos vplivale tudi načrtovane fiskalne spodbude v višini do 2 % BDP. 

Na UMAR smo pričeli s pripravo Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo bomo Vladi RS predstavili predvidoma do sredine marca 2023.