Novice

Kazalniki razpoloženja za evrsko območje so se konec lanskega leta izboljšali, še vedno pa za zadnje četrtletje nakazujejo možno krčenje gospodarske aktivnosti. ECB letos pričakuje znatno upočasnitev gospodarske rasti. Medčetrtletna rast BDP evrskega območja se je v tretjem četrtletju leta 2022 ob visoki inflaciji, zaostrenih pogojih financiranja in nizkem zaupanju precej upočasnila, v zadnjem četrtletju pa glede na razpoložljive kazalnike lahko pričakujemo tudi upad aktivnosti. Kazalniki zaupanja so se sicer novembra in decembra nekoliko izboljšali, a ostajajo na nizkih ravneh. ECB pričakuje, da se bo rast evrskega gospodarstva letos ob veliki negotovosti, visokih cenah, slabljenju kupne moči gospodinjstev, ohlajanju svetovnega gospodarstva in strožjih pogojih financiranja upočasnila z lanskih 3,4 % na 0,5 %, leta 2024 pa ob popuščanju trenutnih zaviralnih dejavnikov zmerno okrevala na 1,9 %.

V Sloveniji so se tudi v zadnjem lanskem četrtletju vrednosti nekaterih kazalnikov gospodarske aktivnosti znižale. Gospodarska klima se je v zadnjih dveh mesecih 2022 izboljšala, a ostaja nižja kot leto prej. Potem ko je bil izvozni tržni delež blaga na trgu EU tudi v tretjem četrtletju medletno nižji, se je rast v izvoznem delu gospodarstva proti koncu leta še naprej umirjala. Oktobra se je prekinila rast storitvene menjave s tujino, realni izvoz blaga v države EU pa je tudi novembra tekoče upadel. Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prvih treh četrtletij 2022 se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog je bila nižja tudi medletno. Prihodka v trgovini in ostalih tržnih storitvah sta se oktobra zmanjšala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v enajstih mesecih leta 2022 močno okrepila in novembra kar za 44 % presegla raven iz prejšnjega leta. Poraba zemeljskega plina je bila v zadnjih dveh mesecih leta 2022 za 11 % oz. 13 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, poraba elektrike pa je bila medletno nižja za 5 %. Potrošnja gospodinjstev je v povprečju oktobra in novembra ostala podobna kot v predhodnem četrtletju. Finančni položaj gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2022 tekoče in medletno malenkost poslabšal, pri najranljivejših so ga blažili ukrepi države za zmanjšanje draginje. Ocenjujemo, da so ukrepi za blažitev draginje za gospodinjstva in podjetja, pomoč podjetjem in zmanjšanje negotovosti glede dobav energentov to zimo prispevali tudi k nekoliko višjim vrednostim kazalnika gospodarske klime v zadnjih dveh mesecih minulega leta.

Medletna rast števila delovno aktivnih se je oktobra nadaljevala, število brezposelnih pa je bilo ob koncu leta za okoli petino nižje kot leto prej, povprečne plače so bile ob visoki rasti cen tudi oktobra realno nižje. Ob rekordno visokem številu delovno aktivnih je bila medletna rast oktobra 2,1-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Rast je bila še naprej visoka v gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov. Decembra se je nadaljeval upad števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih. Že več kot leto in pol se zmanjšuje tudi število dolgotrajno brezposelnih ter brezposelnih, starejših od 50 let. Ob visoki inflaciji je bila povprečna bruto plača tudi oktobra medletno realno nižja. Upad je bil nekoliko manjši kot prejšnje mesece, kar je povezano z manj izrazitim učinkom visoke osnove in oktobrskim povišanjem plač v javnem sektorju in tudi rastjo nominalnih plač v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je decembra nekoliko zvišala (10,3 %). Višja kot novembra (10 %) je bila predvsem zaradi okrepljene rasti cen storitev (medletno 7,2 %). K temu so po naši oceni poleg nizke osnove, ki je izhajala tudi iz omejitvenih ukrepov ob koncu leta 2021, prispevale višje cene storitev v skupinah komunikacije, restavracije in hoteli, rekreacijske in kulturne storitve ter zdravstvu. Največ pa je lani k inflaciji prispevala rast cen hrane, ki se je decembra zaradi visoke predlanske osnove medletno sicer nekoliko zmanjšala. Tudi medletna rast cen energentov se je konec leta ponovno nekoliko upočasnila, zaradi pocenitve naftnih derivatov ob izrazitem padcu cen nafte na svetovnih trgih in okrepljeni vrednosti evra. Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej postopoma upočasnjuje, z 19,7 % je še vedno visoka, a za približno 2 o. t. nižja kot v evrskem območju.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je proti koncu leta 2022 povečal, v enajstih mesecih pa je bil z 0,7 mrd EUR znatno manjši kot v enakem obdobju leta 2021. Na to je močno vplivalo znižanje izdatkov za blaženje epidemije, ki so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 nižji za 1,9 mrd EUR. Hkrati pa se je povečal obseg ukrepov za blažitev posledic energetske draginje, skupaj z ukrepi covid-19 so k primanjkljaju v enajstih mesecih 2022 po oceni prispevali 0,9 mrd EUR. Medletna rast skupnih odhodkov v prvih enajstih mesecih leta 2022 je bila tako bistveno nižja kot leta 2021, zaradi nižjih dodatkov za plače javnih uslužbencev in subvencij podjetjem ter nižje rasti transferjev posameznikom in gospodinjstvom v povezavi z blažitvijo posledic epidemije covida-19. Prihodki so bili v prvih enajstih mesecih 2022 medletno višji za desetino. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 je bila rast nižja zaradi nižje rasti gospodarske aktivnosti, znižanja nekaterih davčnih obremenitev in izpada enkratnih prilivov v letu 2021 pri prodaji koncesij.