Novice

Gospodarska rast evrskega območja se je v tretjem četrtletju precej upočasnila, Evropska komisija (EK) pa območju z evrom v zadnjem letošnjem četrtletju napoveduje zdrs v recesijo. Po 0,8-odstotnem zvišanju realnega BDP v drugem četrtletju, ko so po omilitvi epidemičnih ukrepov okrevale zlasti storitve, se je tekoča rast v tretjem četrtletju upočasnila na 0,2 %. Za prihodnje mesece kazalniki zaupanja kažejo na upad aktivnosti evrskega gospodarstva. Za leto 2023 je EK novembra znatno znižala predhodne napovedi. V evrskem območju ob skromnem okrevanju, ki naj bi se začelo spomladi, ko naj bi tudi vpliv visoke inflacije postopoma začel slabeti, pričakuje 0,3-odstotno rast BDP. Leta 2024 naj bi se gospodarska rast okrepila na 1,5 %. Inflacija v evrskem območju naj bi najvišjo raven dosegla konec letošnjega leta, povprečna letna stopnja v 2022 pa naj bi znašala 8,5 %. Leta 2023 naj bi se znižala, a ostala visoka pri 6,1 %, nato pa naj bi se leta 2024 umirila na 2,6 %. Negotovost, povezana z razpoložljivostjo in cenami energentov zaradi posledic vojne v Ukrajini, ostaja velika, ob trenutnih visokih zalogah zemeljskega plina se pomika bolj proti naslednji zimi. Tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, povezana s cenami energentov in drugimi dejavniki, bi ob uresničitvi lahko privedla do močnejšega zaostrovanja monetarne politike, kar bi negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost. Tudi pandemija koronavirusa še vedno ostaja pomembno negativno tveganje.

BDP v Sloveniji se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na drugo zmanjšal (za 1,4 %), medletna rast (3,4 % nedesezonirano) pa je bila nižja kot v prvi polovici leta in v okvirih pričakovanj Jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR, kjer smo za celo leto 2022 napovedali 5-odstotno rast BDP. Medletna rast potrošnje gospodinjstev se je ob upadanju zaupanja potrošnikov in realnem znižanju dohodkov v poletnih mesecih umirila. Izhajala je iz trgovine z neživili in potrošnje storitev. Investicijska dejavnost je v tretjem četrtletju ostala močna, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Upad kazalnikov zaupanja, negotovost in zmanjševanje novih naročil sta konec tretjega četrtletja vplivala na aktivnost v predelovalnih dejavnostih, ki se je, ob večjem septembrskem znižanju, v tretjem četrtletju le skromno povečala. Proizvodnja je bila v zadnjih mesecih medletno manjša v energetsko bolj intenzivnih panogah, aktivnost pa je bila višja zlasti v nekaterih pomembnejših tehnološko zahtevnih panogah (farmacevtski industriji, proizvodnji električnih naprav). Poslabševanje izvoznih pričakovanj se še ni opazneje odrazilo na izvozu blaga, kjer se je tudi v tretjem četrtletju nadaljevala tekoča rast, so pa že od pomladi ob veliki negotovosti v mednarodnem okolju v tem segmentu prisotna večja mesečna nihanja. Z nekoliko upočasnjeno dinamiko se je nadaljevala tudi rast menjave storitev. Skupna rast izvoza je presegla rast uvoza, kar je prispevalo k pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino. Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala, ob zniževanju izdatkov za obvladovanje epidemije in nižji porabi državnega proračuna za nekatere vrste blaga in storitev v času sprejemanja rebalansa državnega proračuna. Prispevek spremembe zalog je bil, po visokih pozitivnih vrednostih v prvi polovici leta, v tretjem četrtletju na medletni ravni nevtralen. Podatki o gospodarski klimi v začetku zadnjega letošnjega četrtletja kažejo na nadaljnje poslabšanje. V primerjavi z mesecem prej se je oktobra zaupanje najbolj poslabšalo v trgovini na drobno, sledijo predelovalne in storitvene dejavnosti. Malenkost bolj optimistično kot septembra je bilo razpoloženje med potrošniki, kar povezujemo z vladnimi ukrepi za blažitev cen energije, izboljšalo se je tudi v gradbeništvu. V primerjavi z lanskim oktobrom pa je bil kazalnik gospodarske klime znatno nižji, najbolj je zaupanje upadlo med potrošniki, kjer je na ravni iz aprila 2020, in v predelovalnih dejavnostih. 

Kljub ohlajanju gospodarstva se brezposelnost še znižuje in zaposlenost narašča. K skupni rasti števila delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov (medletno že več kot 70 %), po deležu izstopajo gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Registriranih brezposelnih oseb je bilo konec oktobra petino manj kot v enakem obdobju lani. Nadaljevalo se je tudi upadanje števila dolgotrajno brezposelnih, ki je bilo skoraj za tretjino manjše kot pred letom. Povprečna bruto plača je bila ob visoki inflaciji tudi avgusta medletno realno nižja, upad je bil zaradi še vedno prisotnega učinka lanske osnove, povezanega z izplačili epidemičnih dodatkov, večji v javnem sektorju.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin vztraja na visoki ravni in je vse širše osnovana. Inflacija, ki je v povprečju tretjega četrtletja presegla 10 %, je bila sicer oktobra drugi mesec zapored medletno nekoliko nižja (9,9 %), predvsem zaradi višje lanske osnove in tudi mesečno nižjih cen naftnih derivatov. Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač pa se je oktobra še okrepila in znašala 17,2 %. Osnovna inflacija, ki ne upošteva gibanja cen energentov in hrane, je bila v zadnjih mesecih višja kot v povprečju evrskega območja in se je oktobra še nekoliko zvišala (na 6,7 %). Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se je, po upočasnjevanju v preteklih mesecih, septembra ponovno nekoliko okrepila (na 21,3 %).

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih devetih mesecih opazno nižji kot v enakem obdobju lani (378 mio EUR), v enakem lanskem obdobju pa 2,1 mrd EUR. Rast prihodkov je zaradi dobrega poslovanja podjetij v lanskem letu izhajala zlasti iz davka od dohodka pravnih oseb ter, ob krepitvi potrošnje gospodinjstev in inflacije, iz davka na dodano vrednost. Zaradi znižanih trošarin za energente in električno energijo v okviru ukrepov za blažitev posledic energetske draginje in sprememb dohodninske zakonodaje, je bila rast teh prihodkov skromna. Močno so se okrepila prejeta sredstva iz EU. Zaradi manjšega obsega ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, so bili medletno nižji odhodki za plače, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter subvencije, kar je vplivalo na nizko skupno rast odhodkov v letošnjem letu.