Jesenska napoved

Gospodarska rast se letos umirja, zlasti v izvoznem delu gospodarstva, nižja kot lani je tudi rast zasebne potrošnje, nadaljuje pa se rast investicij v zgradbe in objekte. Za letos v Jesenski napovedi na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj predvidevamo 1,6-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je malo manj, kot smo napovedali spomladi (1,8 %), ob znatno spremenjeni višini in strukturi BDP od predvidene takrat. Na napoved v nominalnih zneskih močno vpliva spremenjeno izhodišče po SURS-ovi objavi prve letne ocene BDP za leto 2022, ki je prvotno oceno nominalnega BDP na podlagi četrtletnih podatkov znižala za skoraj 2 mrd EUR. Na realna gibanja pa vpliva zlasti gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki je izrazitejše od pričakovanega spomladi. Na napoved vplivajo tudi spremembe v realni rasti nekaterih agregatov v objavi prve letne ocene za lansko leto, zlasti zasebne potrošnje ter dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Spremenili so se tudi kazalniki stopnje varčevanja gospodinjstev, ki je zdaj precej višja, in produktivnosti, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ki je upadla. To tudi vsebinsko spreminja izhodišča za pripravo napovedi, saj kaže na večji vpliv padca kupne moči in večjo previdnost gospodinjstev pri trošenju, kot je bilo prvotno ocenjeno, ter močnejši vpliv stroškovnih pritiskov na aktivnost v pretežno izvoznem delu gospodarstva. Rast izvoza blaga in storitev bo letos tako nekoliko zaostajala za rastjo tujega povpraševanja. Pričakujemo pa nadaljevanje visoke aktivnosti pri investicijah v zgradbe in objekte, ki se bo umirjala. Odpravljanje posledic avgustovskih poplav bo na aktivnost v gradbeništvu vplivalo spodbudno. Sicer pa bo neposreden negativen vpliv poplav na aktivnost predelovalnih dejavnosti in transporta ter izvoza po naši oceni prehoden in, kljub veliki prizadetosti na lokalnih ravneh, na makroekonomski ravni ne bo velik. Rast zasebne potrošnje bo nižja kot lani. Pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta zmerno povečevala, na kar bodo vplivali visoka zaposlenost, nadaljnja zmerna realna rast plač ter vladni ukrepi za blažitev rasti cen energentov in odpravo posledic naravnih nesreč, v manjši meri pa tudi nadomestitve poškodovanih proizvodov v avgustovskih poplavah. V letu 2024 pričakujemo ponovno nekoliko višjo rast BDP, 2,8 %. S postopno višjo rastjo tujega povpraševanja pričakujemo ponovno rast izvoza in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, nadaljevala se bo rast storitvene menjave. Za leto 2024 napovedujemo nadaljnjo rast investicij, spodbujeno s sanacijo in obnovo po letošnjih poplavah in ponovno rastjo podjetniških investicij v opremo in stroje. Rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta do konca letošnjega leta še umirjala, veliko pomanjkanje delovne sile pa tudi v prihodnjih letih ne bo dopuščalo vidnejše rasti zaposlenosti. V nadaljevanju leta se bo po naših pričakovanjih inflacija še naprej umirjala, a manj izrazito kot v preteklih mesecih. Proti 2 % bi se lahko postopoma znižala šele konec leta 2025. Negotovosti, povezane z uresničitvijo tokratne napovedi, izhajajo zlasti iz gospodarskih razmer v mednarodnem okolju, kjer se aktivnost umirja, širših gospodarskih posledic nedavnih poplav v Sloveniji, hitrosti umirjanja inflacije in vplivov poslabševanja stroškovne konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva.