Pomladanska napoved

Po lanskem globokem upadu gospodarske aktivnosti za letos predvidevamo 4,6-odstotno rast BDP. Okrevanje naj bi se ob predpostavkah izboljšanja epidemiološke situacije in postopoma večje precepljenosti prebivalstva začelo v drugem četrtletju in v drugi polovici leta pospešilo – takšne so tudi predpostavke osrednjih napovedi za glavne trgovinske partnerice. Predvsem zaradi izboljšanih obetov v mednarodnem okolju in manjše prizadetosti izvoznega dela gospodarstva in gradbeništva v drugem valu epidemije, je napoved nekoliko višja kot smo predvideli v Zimski napovedi (4,3 %). Gospodarsko okrevanje bo še naprej diferencirano po posameznih dejavnostih. Predvidevamo, da se bo rast v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter z njimi povezanimi storitvami nadaljevala. Podobno pričakujemo tudi razmeroma visoko rast investicij, zlasti infrastrukturnih in stanovanjskih. S postopnim odpiranjem storitvenih dejavnosti se bo od pomladi krepila tudi zasebna potrošnja; poleg rasti razpoložljivega dohodka bo k temu prispevalo tudi sproščanje prihrankov in s tem postopno zmanjševanje stopnje varčevanja gospodinjstev. Nadaljevala se bo tudi rast mednarodne menjave, zlasti blaga in postopoma tudi večine segmentov storitev, najpočasnejše in tudi dolgotrajnejše pa bo okrevanje storitev, povezanih s turizmom. Zaposlenost bo letos ob umirjanju epidemioloških razmer nadalje postopoma okrevala, brezposelnost pa bo v povprečju leta ostala na podobni ravni kot lani. Pri tem pričakujemo, da bodo vladni ukrepi, zlasti v prvi polovici leta 2021, še naprej blažili negativne posledice koronakrize na trgu dela in bodo le postopoma umaknjeni. Gospodarsko okrevanje se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo, v letu 2022 naj bi bila rast BDP podobna letošnji (4,4 %), leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. Rast zaposlenosti se bo ob predvidenem nadaljevanju okrevanja gospodarstva še nekoliko okrepila, a bo povprečno število brezposelnih leta 2023 ostalo višje kot v letu 2019. Epidemiološke razmere ostajajo negotove, s tem pa so povezana tudi največja tveganja za uresničitev napovedi, ki bo močno odvisna od nadaljnjega poteka epidemije in izvajanja strategije cepljenja v Sloveniji in drugih državah. Med tveganji, ki so nekoliko bolj uravnotežena kot lani, sicer še vedno prevladujejo negativna. Zelo pomembno bo tudi postopno in premišljeno umikanje ukrepov za blaženje posledic epidemije in prehod na njihovo razvojno komponento v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter Večletnega finančnega okvira.