Kratke analize


Kratke analize

Priloge

Strategija dolgožive družbe

Družba postaja dolgoživa: pričakovano trajanje življenja se podaljšuje. Spremenjena starostna struktura zahteva spremembe in nove rešitve. Da bi se celovito spoprijela s temi izzivi, je Vlada RS 20. julija 2017 sprejela Strategijo dolgožive družbe, ki postavlja vsebinski okvir za izvedbo potrebnih sprememb. Dokument prinaša razvojna izhodišča, ključne poudarke nove paradigme, vizijo in cilje ter predloge možnih usmeritev. Osnutek Strategije dolgožive družbe je aprila 2017 pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V okviru dvomesečne javne obravnave je bila v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani 18. maja 2017 organizirana tudi razprava o dokumentu, kjer je Boštjan Vasle nastopil s ključnimi poudarki strategije. Po končani javni obravnavi je bil dokument dopolnjen, pri tem pa so bili upoštevani konstruktivni predlogi strokovne in zainteresirane javnosti.

Priloge

Strategija dolgožive družbe - celotni dokument

 

VIZIJA STRATEGIJE

Družba in sistemi, ki bodo v spremenjenih demografskih razmerah vsem zagotavljali blaginjo in kakovostno življenje. Poudarjeni so medgeneracijsko sodelovanje in udejstvovanje vseh generacij v družbi ter zavedanje pomena kakovostnega staranja.
 

RAZVOJNI CILJI STRATEGIJE

Strateški cilji za uresničitev vizije, ki izhajajo iz stanja in sprememb v demografski strukturi prebivalstva:
1. Blaginja vseh generacij ter dostojno in varno bivanje v domačem okolju z upoštevanjem visoke ravni človekovih pravic.
2. Vključenost vseh generacij v ekonomsko, družbeno, socialno in kulturno življenje v skladu z njihovimi željami in potrebami ter medgeneracijsko sožitje.
3. Ohranjanje in izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ljudi vseh starosti.

 

NOVI KONCEPTUALNI OKVIR STRATEGIJE DOLGOŽIVE DRUŽBE

Ustvarjalnost in aktivnost v vseh življenjskih obdobjih ter skrb za zdravje

A) Aktivnost v vseh življenjskih obdobjih, s poudarkom na ustvarjalnosti
B) Skrb za zdravje vključuje odgovornost posameznika za zdravje in zdrav življenjski slog skozi vse življenje
C) Medgeneracijsko sožitje krepi medgeneracijsko solidarnost ter sodelovanje z medsebojno podporo, prenosom znanj in izkušenj

 

TRENDI V ŠIRŠEM OKOLJU, KI VPLIVAJO NA OBLIKOVANJE STRATEGIJE

A) Tehnološki razvoj in z njim povezani digitalizacija in robotizacija družbe
B) Fleksibilizacija trga dela
C) Drugačno pojmovanje življenjskega cikla


 

 

ŠTIRJE STEBRI IN USMERITVE STRATEGIJE DOLGOŽIVE DRUŽBE

 

NADALJNJI KORAKI

Za uresničitev začrtanih usmeritev bo ključno zavedanje širše javnosti in posameznikov o pomenu predlaganih sprememb in pomenu osnovnega soglasja ter zavezanosti družbenih deležnikov k uresničevanju Strategije. Po sprejetju Strategije dolgožive družbe bodo ministrstva pripravila akcijske načrte s konkretnimi predlogi rešitev za uresničitev začrtanih usmeritev.