Ekonomsko ogledalo


Ekonomsko ogledalo

Ekonomsko ogledalo št. 4/2021

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej nekoliko skrčila; obeti ostajajo ugodni. Ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov v drugem četrtletju mednarodne institucije napovedujejo okrevanje aktivnosti v večini članic evrskega območja. Po daljšem obdobju so na rast aktivnosti nakazovali tudi kazalniki za storitveni sektor. V Sloveniji se je rast izvozno usmerjenih dejavnosti nadaljevala, začelo se je tudi okrevanje storitev. Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, so se nadaljevala tudi v prvem četrtletju letos. S postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov se je trošenje gospodinjstev februarja in marca precej okrepilo. Ob odprtju večine prodajaln, odpravi omejitve gibanja med občinami in nadomeščanju zadržanih nakupov so se februarja in marca povečali predvsem izdatki gospodinjstev v trgovini na drobno z neživili in z živili ter v trgovini z motornimi vozili. Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, a se postopoma izboljšujejo. Število delovno aktivnih je nižje kot v enakem obdobju pred epidemijo, najvišji upad zaposlenosti je bil v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih. Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo in je konec meseca znašalo 79.285 oseb, ostaja pa višje kot pred epidemijo. K višji inflaciji drugi mesec zapored so tudi aprila v največji meri prispevale cene energentov. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvem četrtletju letos močno povečal zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in ukrepov za blažitev posledic epidemije, znašal je 1,3 mrd EUR.

Gospodarska aktivnost v evrskem območju je v letošnjem prvem četrtletju ponovno nekoliko upadla. BDP je po močnem okrevanju v lanskem tretjem četrtletju zaradi vnovičnega razmaha epidemije in zaostritve zajezitvenih ukrepov v zadnjih dveh četrtletjih upadel. Gospodarska aktivnost se je po prvi oceni Eurostata v prvem četrtletju v primerjavi z lanskim zadnjim znižala za 0,6 % (v četrtem za 0,7 %), medletni upad pa je bil 1,8 % (v četrtem za 4,9 %). Med največjimi gospodarstvi evrskega območja in hkrati našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami je bila aktivnost v prvem četrtletju najbolj prizadeta v Nemčiji (-1,7 %), kjer je bila zaradi strogih zajezitvenih ukrepov oslabljena zlasti zasebna potrošnja. Ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov mednarodne institucije v drugem četrtletju napovedujejo okrevanje aktivnosti v večini članic evrskega območja.

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je na prehodu v drugo četrtletje glede na razpoložljive kazalnike povečala. Gospodarska klima evrskega območja (ESI) se je aprila drugi mesec zapored močno izboljšala in se vrnila na predkrizno raven. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki, najbolj v industriji, kjer je nekoliko presegel najvišjo izmerjeno vrednost do sedaj. Na izboljšanje gospodarskih razmer je aprila nakazoval tudi sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI). Kazalnik za predelovalne dejavnosti se je aprila povečal deseti mesec zapored in dosegel najvišjo vrednost v več kot dvajsetih letih. Prvič po lanskih poletnih mesecih je na rast aktivnosti nakazoval tudi kazalnik za storitveni sektor. 

Rast izvozno usmerjenih dejavnosti se je nadaljevala, začelo se je tudi okrevanje storitev. Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, so se nadaljevala tudi v prvem četrtletju letos. Izvoz blaga v države EU se je še povečal, večja je bila tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti. S sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov se je februarja začelo okrevanje v storitvenih dejavnostih, kljub temu pa nekatere še naprej ostajajo močno prizadete. Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah, vključno z gostinstvom, ki pa ostaja na znatno nižji ravni kot pred epidemijo. Ob odprtju vseh neživilskih prodajaln se je močneje okrepila tudi prodaja v trgovini, rast se je po predhodnih podatkih nadaljevala tudi marca. Gradbena aktivnost pa se je po krepitvi v drugi polovici lanskega leta februarja znižala, predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb. Zaustavitev javnega življenja na začetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, podatki o davčnem potrjevanju računov za drugo polovico meseca pa kažejo na ponovno povečanje prodaje in preseganje lanskih ravni. Izvozni del gospodarstva pa so sodeč po tedenskih podatkih o porabi elektrike in prometu tovornih vozil zajezitveni ukrepi tudi tokrat manj prizadeli. 

Poraba elektrike je bila aprila medletno večja za 13 %, v primerjavi z aprilom predkriznega leta 2019 pa je zaostajala za 4 %. Na medletno večjo porabo je vplival zlasti učinek osnove, na zaostanek za predkrizno ravnjo pa zaostritev ukrepov na začetku aprila. Medletno večjo porabo so beležile tudi naše najpomembnejše trgovinske partnerice, od 7 % v Franciji do 31 % v Italiji. Glede na april 2019 so manjšo porabo beležile Avstrija (4 %), Francija (8 %) in Nemčija (1 %), na Hrvaškem in v Italiji pa je bila poraba večja za približno 2 %

Medletni upad industrijskega odjema elektrike se je februarja v primerjavi s prejšnjimi meseci drugega vala epidemije nekoliko poglobil, poslovnega pa zmanjšal. Industrijska poraba elektrike je bila februarja medletno nižja za 8,1 % (v zadnjih treh mesecih lanskega leta v povprečju za 3,7 %, januarja letos za 6,5 %). Medletni upad poslovnega odjema, kamor se pretežno uvrščajo storitvene dejavnosti in trgovina, se je februarja ob delni sprostitvi zajezitvenih ukrepov nekoliko zmanjšal (12,1 %), potem ko je bil novembra in januarja ob zaprtih nenujnih storitvah in trgovinah okoli 14-odstoten.  Gospodinjska poraba elektrike pa je bila februarja ob večjem ostajanju doma zaradi epidemije medletno višja (7,7 %), vendar manj kot na vrhuncu drugega vala epidemije. 

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil aprila medletno večji za 59 %, v primerjavi z aprilom leta 2019 pa za 2 %. Promet domačih vozil je bil medletno večji za 31 %, promet tujih pa za 85 %. Tako visoke medletne rasti beležimo zlasti zaradi učinka osnove, saj je bil promet lani aprila zaradi strogih zajezitvenih ukrepov ob prvem valu epidemije močno omejen. Ker se je takrat bolj znižal promet tujih vozil, zdaj medletno tudi močneje okreva. Delež prometa tujih vozil, ki se je v lanskem aprilu znižal za več kot 8 o. t., se je v nekaj mesecih vrnil na predkrizno raven okoli 60 %. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bil aprila 2021 promet domačih in tujih vozil malenkost večji, kar je relativno ugodno, saj je imel en delovni dan manj.

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja aprila medletno večja za 36 %, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 pa nižja za 9 %. Medletna rast, ki je bila predvsem posledica nizke osnove, se je še okrepila v drugi polovici meseca po ponovnem odprtju nenujnih trgovin in nekaterih storitev. Na rast je pozitivno vplivalo tudi nadaljnje sproščanje drugih ukrepov (ponovno dovoljen prehod med regijami, odprtje manjšega dela nastanitvenih obratov, strežba na terasah, ponekod pa tudi strežba v notranjosti lokalov). V nekaterih delih storitev, ki so se lani ponovno odprle že v zadnji tretjini aprila , pa se je medletna rast umirila. Skupaj je prodaja aprila za 9 % zaostajala za prodajo iz leta 2019, na kar sta poleg letošnjega (delnega) zaprtja nekaterih trgovin in storitev vplivala tudi en deloven dan manj in drugačna razporeditev velikonočnih praznikov.

Okrevanje blagovne menjave se je prvem četrtletju letos nadaljevalo. Realni izvoz blaga v države EU se je marca nadalje povečal in v prvem četrtletju presegel predkrizne ravni. Ocenjujemo, da je izvoz okreval v večini glavnih dejavnosti, zastalo pa je okrevanje izvoza vozil. Še naprej so bila ugodna predvsem gibanja izvoza proizvodov za vmesno porabo. Izvozna pričakovanja, ki so se v zadnjih mesecih izboljševala, se aprila niso bistveno spremenila, podjetja pa so bila glede prihodnjega tujega povpraševanja bolj optimistična kot pred pričetkom epidemije. Nadalje je okreval tudi uvoz blaga, kar povezujemo predvsem z okrevanjem industrijskih dejavnosti in s tem povezanim višjim uvozom blaga za vmesno potrošnjo. 

Storitvena menjava s tujino je bila v prvih dveh mesecih leta precej nižja kot v enakem obdobju lani. Izvoz storitev je bil v prvih dveh mesecih za okoli četrtino nižji kot pred letom, uvoz pa za petino. Ukrepi za zajezitev epidemije, še zlasti zaprtje gostinskih in nastanitvenih obratov ter omejitve pri prehodu meja, so še naprej močno vplivali na turizem, kjer so bili izvozni in uvozni prihodki v prvih dveh mesecih medletno nižji za okoli 85 %. Opazno nižja kot pred letom je bila tudi menjava IKT storitev. Gibanja v nekaterih drugih pomembnejših storitvenih dejavnostih (transport, ostale poslovne dejavnosti) so bila v drugem valu epidemije ugodnejša, kljub temu pa je bila zaradi visoke osnove v večini teh dejavnosti menjava nižja kot pred letom. Večja kot pred letom pa je bila menjava gradbenih storitev, izstopa tudi rast uvoza transportnih storitev. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v prvem četrtletju letos nadalje povečala, kljub nekoliko šibkejši aktivnosti marca. Po krepitvi v začetku leta se je aktivnost marca znižala, saj je prišlo do upada v visoko tehnološko zahtevnih panogah, v manjšem obsegu pa se je zmanjšala tudi proizvodnja v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Aktivnost se je v visoko tehnološko zahtevnih panogah zmanjšala tudi medčetrtletno v srednje visoko, srednje nizko in nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se je povečala. Tudi v primerjavi z istim četrtletjem lani je bila aktivnost v visoko tehnološko zahtevnih panogah v prvem četrtletju letos nižja, po naši oceni predvsem zaradi slabšega rezultata farmacevtske industrije ter visoke lanske osnove. Do manjšega upada je v medletni primerjavi prišlo tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer je bil širše osnovan. V srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah je bila aktivnost v prvem četrtletju medletno višja, pri čemer sta slabši rezultat zabeležili le avtomobilska industrija in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov.

Gradbena aktivnost se je februarja nekoliko znižala. Vrednost opravljenih del se je znižala za 1,8 % in bila v prvih dveh mesecih za 7,0 % nižja kot pred letom. V primerjavi s predkriznima letoma 2018 in 2019 je bila gradbena aktivnost v zadnjih mesecih precej višja v gradnji stanovanjskih stavb, nekoliko višja v specializiranih gradbenih delih in gradnji inženirskih objektov, v gradnji nestanovanjskih stavb pa zaradi znižanja v februarju precej nižja. Podatki o zalogi pogodb in novih pogodbah v gradbeništvu ne kažejo enotne slike. Vrednost zaloge pogodb se je - po vrhu sredi leta 2020 - znižala, a ostaja znatno višja kot v predhodnih letih. Vrednost novih pogodb v zadnjih mesecih precej niha: po relativno dobrem zadnjem četrtletju je bila februarja znatno nižje kot istega meseca lani.

Prodaja v trgovini se je februarja ob odprtju vseh neživilskih prodajaln precej okrepila; rast se je po predhodnih podatkih nadaljevala tudi marca. Ob ponovnem odprtju prodajaln in odpravi omejitve gibanja med občinami se je prihodek povečal v vseh treh glavnih panogah. Najbolj, skoraj za petino, v trgovini na drobno, kjer se je tudi zaradi nadomeščanja zadržanih nakupov gospodinjstev za več kot tretjino povečala prodaja neživil. Precej višji kot januarja je bil tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, vendar je prodaja novih osebnih avtomobilov medletno še zaostajala za več kot desetino. Po predhodnih podatkih se je marca nadalje okrepila prodaja v vseh segmentih.

Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah. Po zmanjševanju od oktobra se je realni prihodek najbolj okrepil v gostinstvu, kar je bila tudi posledica dodatnih pojasnil glede možnosti poslovanja s pravnimi osebami. Močno se je povečal tudi v prometu in skladiščenju, zlasti v kopenskem potniškem in blagovnem prometu. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je rast pospešila predvsem kot posledica večjih prihodkov računalniških storitev na domačem trgu. Prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih se je ohranil na doseženi ravni preteklega meseca, prav tako kot v drugih poslovnih dejavnostih. Zaostanek za lansko ravnjo ostaja v gostinstvu ter potovalnih agencijah znaten, v prvih dveh mesecih preko 70 % oz. 80 %. V strokovno-tehničnih, informacijsko-komunikacijskih dejavnostih ter prometu pa je bila v tem obdobju lanska raven prihodka že presežena.

Trošenje gospodinjstev se je februarja in marca precej okrepilo in bilo v nekaterih segmentih v prvem četrtletju medletno večje, tam, kjer so bile omejitve pri poslovanju še visoke, pa manjše. Ob odprtju večine prodajaln, odpravi omejitve gibanja med občinami in nadomeščanju zadržanih nakupov so se februarja in marca povečali predvsem izdatki gospodinjstev v trgovini na drobno z neživili in z živili ter v trgovini z motornimi vozili. Ob medletni februarski rasti, ki se je marca zaradi nizke osnove še izraziteje povečala, je bila prodaja v prvem četrtletju v trgovini na drobno z neživili za več kot desetino, v trgovini na drobno z živili pa za 6,0 % večja kot pred letom. Skoraj za desetino je bil večji tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, kjer se je predvsem okrepila marčevska prodaja. Na drugi strani se je v prvem četrtletju nadaljeval medletni upad prodaje v tistih storitvenih dejavnostih, ki so ostale pretežno zaprte (predvsem v nastanitvenih in gostinskih obratih ter kulturnih, športnih in razvedrilnih dejavnostih). Medletni upad se je sicer marca v primerjavi z januarjem in februarjem zaradi nizke osnove in nekaterih dodatnih sprostitev zmanjšal, v nekaterih storitvah pa prevesil v rast.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2020 nadalje močno povečal in dosegel raven s konca leta 2019. Slovenski cestni prevozniki velik del prevozov opravijo v drugih državah. Zaradi strogih zajezitvenih ukrepov v večini evropskih držav v prvi polovici lanskega leta se je obseg cestnih prevozov po tujini zelo zmanjšal. Ob rahljanju ukrepov se je ponovno povečal, a se v četrtem četrtletju okrevanje ni nadaljevalo in je ostal medletno za 12 % nižji. Obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj) se je v prvem valu zmanjšal manj, potem najprej okreval počasneje, v četrtem četrtletju pa bolj in je bil medletno že višji za 13 %. Zajezitveni ukrepi so na obseg železniškega prevoza blaga, ki pa se je zniževal že nekaj četrtletij pred prvim valom epidemije, vplivali manj intenzivno in v daljšem obdobju (v četrtem četrtletju je bil medletno nižji za 9 %).

Razpoloženje v gospodarstvu se je aprila še nekoliko izboljšalo. Z napovedanim sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov in ponovnim odpiranjem javnega življenja sredi meseca se je izboljšalo predvsem zaupanje v trgovini, deloma pa tudi v storitvenih dejavnostih. Že več mesecev se izboljšuje tudi zaupanje v gradbeništvu, ki je najvišje v zadnjih dveh letih. Zaupanje v izvoznem delu gospodarstva se aprila ni bistveno spremenilo in je ostalo na višjih ravneh kot pred epidemijo. Nadalje pa se je poslabšalo zaupanje potrošnikov, ki tudi ostaja zelo nizko.

Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo. Po decembrskem in januarskem povečanju števila brezposelnih, ki ob ohranjanju interventnih ukrepov ni bistveno odstopalo od sezonskih povečanj v enakem obdobju preteklih let, je od februarja do prve polovice aprila število brezposelnih sezonsko upadlo. Konec aprila je bilo brezposelnih 79.285 oseb, kar je 4,1 % manj kot konec marca in 10,6 % manj kot pred letom. V primerjavi s koncem aprila leta 2019 pa je bilo za 7,2 % višje. Število delovno aktivnih je bilo februarja medletno manjše za 1,4 %, kar je podobno kot v predhodnih mesecih. Najvišji upad zaposlenosti je bil v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, najbolj pa se je povišala v zdravstvu in socialnem varstvu.

Februarja se je nadaljevala medletna rast plač, na katero so še naprej pomembno vplivala predvsem izplačila kriznih dodatkov v javnem sektorju. Proti koncu lanskega leta in v prvih dveh mesecih letos se je s ponovnim izplačevanjem dodatkov (izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi) znova povišala medletna rast plač v javnem sektorju, najbolj v socialni oskrbi in zdravstvu (februarja je znašala 35,5 %; v celotnem javnem sektorju 14,8 %). V zasebnem sektorju se rast v drugem valu epidemije ni zvišala.  Izjema je le decembrsko povišanje (za 5,3 %), predvsem zaradi izplačil božičnic in 13. plač, februarja pa je bila rast plač kljub dvigu minimalne plače v začetku leta ponovno nekoliko nižja (3,9 %).

Rast cen življenjskih potrebščin se je aprila precej okrepila. K temu so v največji meri prispevale medletno višje cene energentov, kar je predvsem posledica rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih lani aprila ter vladnih ukrepov, s katerim so bila lani gospodinjstva in določeni manjši poslovni odjemalci z odlokom začasno oproščeni plačevanja prispevkov za porabo električne energije. Po izrazitem znižanju v predhodnih dveh mesecih pa so bile aprila medletno višje (za 0,2 %) cene poltrajnega blaga, predvsem zaradi rasti cen v skupini obleka in obutev ob menjavi kolekcij, ki je bila letos zaradi dlje trajajočih omejitvenih ukrepov realizirana nekoliko kasneje kot v preteklih letih. Prvič po avgustu 2019 so bile medletno višje tudi cene trajnega blaga (za 1,2 %). Medletni padec cen storitev se je aprila še nekoliko poglobil (na 0,7 %), enak je bil tudi v skupini hrana in brezalkoholne pijače.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je marca ob višji rasti cen na domačem in tujih trgih ponovno okrepila in dosegla 2 %. Cene na domačem trgu še naprej poganja rast cen proizvodov iz skupine surovin in investicij, marca pa se je precej okrepila tudi rast cen energentov. Slednje je veliki meri posledica nižje osnove, ko je vlada ob prvem valu epidemije določenim manjšim poslovnim odjemalcem oprostila plačila prispevkov za električno energijo. Rast cen proizvodov za široko porabo ob skromnejšem trošenju gospodinjstev ostaja nizka. Na tujih trgih pa k rasti cen še naprej največ prispevajo višje cene proizvodov za investicije, marca so bile (po skoraj dveh letih zniževanja) medletno višje tudi cene v skupini surovin.

Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja na visoki ravni in je zadnjih dvanajstih mesecih znašal 3,2 mrd EUR (6,6 % BDP). Ob nadaljnjem zniževanju presežka v menjavi storitev, ki jo je epidemija močno prizadela, je k medletno višjemu presežku tekočih transakcij prispeval predvsem višji blagovni presežek. Povečanje blagovnega presežka je bilo posledica večjega realnega padca uvoza blaga od izvoza in izboljšanja pogojev menjave. Presežek tekočega računa se je medletno okrepil tudi zaradi manjših neto odlivov primarnih dohodkov, zlasti manjših izplačil dobičkov gospodarskih družb v tuji lasti, kar je povezano z lanskim padcem gospodarske aktivnosti. Slovenija je prejela tudi več subvencij iz proračuna EU za skupno kmetijsko in ribiško politiko. Višje neto odlive sekundarnih dohodkov pa so zaznamovala višja plačila sredstev v proračun EU na osnovi DDV in bruto nacionalnega dohodka.

Medletni padec obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je marca ohranil pri 2,5 %. Kljub mesečni rasti kreditov podjetjem in NFI se je na medletni ravni njihov upad še okrepil (na -4,5 %). Po tem, ko je bil v prvih dveh mesecih letos obseg kreditov gospodinjstvom medletno nižji, je bil marca ponovno nekoliko višji. Ocenjujemo, da je to v veliki meri posledica večjega trošenja gospodinjstev ob delnem sproščanju ukrepov za zajezitev širjenja epidemije. Na mesečni ravni se je tako skoraj za 3 % povečal obseg ostalih posojil (negativna stanja na tekočih računih). Po skoraj letu in pol neprekinjenega zniževanja se je marca nekoliko okrepil obseg potrošniških kreditov, ki pa je še vedno za 7,5 % nižji kot v enakem mesecu lani. Večje trošenje je vplivalo tudi na znižanje obsega vlog gospodinjstev v bankah, a je medletna rast še vedno presegala 11 %. Delež nedonosnih terjatev, merjen z zamudami nad 90 dni, se je v prvih dveh mesecih leta ohranil okrog 1 %. 

Ob visoki rasti odhodkov, ki je presegla rast prihodkov, je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja v prvem četrtletju letos znašal 1,3 mrd EUR.Prihodki so v tem obdobju presegli lansko raven za 3,3 %. Ob rasti plač, ki je okrepljena zlasti zaradi izplačil dodatkov v času epidemije, so bili medletno višji prihodki iz socialnih prispevkov in dohodnine. Višja kot lani so bila tudi prejeta sredstva iz EU in drugi nedavčni prihodki. Zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in odlogov davčnih plačil in znižanih akontacij v skladu z interventno zakonodajo pa so bili pod lansko ravnijo nekateri davčni prihodki, najbolj od davka na dodano vrednost (-9,6 %). Odhodki so bili v tem obdobju močno povišani (medletno za 21,5 %), na kar so vplivali ukrepi za blažitev posledic epidemije. Na podlagi PKP zakonov je bilo teh izplačil iz državnega proračuna v prvem četrtletju za 830,7 mio EUR, največ za dodatke zaposlenim v javnem sektorju (209,6 mio), delno povračilo nekritih fiksnih stroškov (196,0 mio), mesečni temeljni dohodek (103,5 mio), povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo (86,7 mio), krizni dodatek (60,0 mio) idr. To se kaže v okrepljeni rasti sredstev za plače v javnem sektorju, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij. Nekoliko so se okrepile tudi investicije. Po predhodnih podatkih državnega proračuna za april 2021 se je naraščanje primanjkljaja bistveno upočasnilo. 

Tekoči podatki blagajn javnega financiranja in projekcije Programa stabilnosti 2021 kažejo, da bo primanjkljaj sektorja država v letu 2021 ostal visok. V letu 2021 je za sektor država predviden primanjkljaj v višini 8,6 % BDP in bo ob predvidenem izboljšanju gospodarskih razmer, znižanju obsega ukrepov za blaženje posledic epidemije, vendar ob ekspanzivni javnofinančni politiki drugih izdatkov, višji kot lani (8,4 % BDP). Njegovo postopno zniževanje je načrtovano v prihodnjih letih, do leta 2024 na 2,8 %. S prvimi srednjeročnimi fiskalnimi projekcijami od začetka epidemije je povezana negotovost, zaradi nadaljnjega poteka epidemije in morebitnih novih ukrepov (davčne spremembe, zakon o dolgotrajni oskrbi ipd.). V celotnem obdobju projekcij MF predvideva nižjo rast prihodkov od nominalnega BDP kot posledico davčnih razbremenitev (trošarine na energente, davek na motorna vozila) in obračunskega vpliva odloženih in obročnih davčnih plačil. Glede na zaključek Večletnega finančnega okvira 2014–2020 in sprejet Načrt za okrevanje in odpornost Program stabilnosti v celotnem obdobju predvideva visoko raven prihodkov sredstev EU. To vpliva tudi na visoko načrtovano raven izdatkov v celotnem obdobju (zlasti subvencij in investicij), poleg visoke ravni investicij iz nacionalnih virov ter nekaterih drugih ukrepov, ki povečujejo izdatke v tem obdobju (npr. spremembe na področju pokojnin, prehodno povečani izdatki povezani s predsedovanjem Svetu EU idr.). Obseg neposrednih ukrepov, povezanih z blaženjem posledic covid-19, pa se v projekcijah znižuje. Lani so po oceni MF ukrepi na prihodkih in izdatkih znašali 2,8 mrd EUR oz. 6,1 % BDP (od tega 5,3 % BDP ukrepi na strani izdatkov), v letu 2021 pa so predvideni v višini 1,3 mrd EUR oz. 2,6 % BDP (od tega na prihodkih le 22 mio EUR) ter v letu 2022 v višini 55 mio EUR.

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih treh mesecih pozitiven (34,3 mio EUR). Slovenija je iz EU proračuna prejela 231,8 mio EUR, v proračun EU pa je vplačala 197,5 mio EUR. Glavnino prihodkov so predstavljala sredstva EU za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (102,6 mio EUR - 33,9 % v proračunu planiranih prihodkov), ki so vsako leto marca zelo visoka zaradi neposrednih plačil kmetom. Iz strukturnih skladov je bilo v proračun RS prejetih 94,3 mio EUR (13,4 % planiranih prihodkov), iz Kohezijskega sklada pa 30,6 mio EUR (12,4 % planiranih prihodkov).