Novice


Novice

Posvet: Izzivi soočanja s pomanjkanjem delovne sile

Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let, kar nas postavlja pred izziv zagotavljanja zadostne delovne sile. Zaradi aktualnosti tematike smo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj pripravili analizo ter organizirali posvet z razpravljalci in razpravljalkami, ki se s tem vprašanjem srečujejo na različne načine, vsi pa se strinjajo, da se je zagotovitve ustrezne delovne sile treba lotiti celostno, na vseh ravneh.

Ocena števila oseb, ki se lahko vključijo na trg dela

 

Dr. Alenka Kajzer, urednica analize, je kot uvod v razpravo predstavila ključne ugotovitve (analiza je v celoti dostopna na www.umar.si), ki so sledile kot iztočnica nadaljnjega pogovora. Izzivom soočanja s pomanjkanjem delovne sile smo se posvetili s treh vidikov: povečanje domače ponudbe delovne sile, privabljanje tuje delovne sile in integracija tujih delavcev ter avtomatizacija delovnih procesov (kjer je to možno).

V današnji razpravi so sodelovali Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Saša Cvetko, vodja kadrovske službe, Knauf Insulation d. o. o., Anton Zvonko Kink, član uprave in direktor direkcije človeških virov, Revoz d. d., in dr. Marina Lukšič Hacin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. 

Posvet je vodila direktorica UMAR mag. Maja Bednaš.

Po mnenju Antona Zvonka Kinka, člana uprave in direktorja direkcije človeških virov v Revozu, sta in bosta v poslovnem okolju Slovenije prisotni dve stalnici, to sta pomanjkanje ustrezne delovne sile ter negotovo poslovno okolje. Pri tem je del rešitve v podjetjih, ki lahko z agilnimi poslovnimi modeli odgovorijo na omenjena izziva. »Učinkovitost teh rešitev pa je pogojena s politiko ekonomske migracije in delovno pravno zakonodajo na področju zaposlovanja. Če želimo imeti v Sloveniji najboljše izide, je nujno tvorno sodelovanje delodajalcev in države pri iskanju in implementaciji rešitev na teh področjih,« je poudaril Kink.

Na ključno vlogo celostnega pristopa k reševanju izzivov pomanjkanja delovne sile je opozorila tudi Saša Cvetko, vodja kadrovske službe Knauf Insulation, in opozorila na odgovornost vseh deležnikov v družbi. Ti deležniki so: »Država s prilagoditvijo trenutno preveč rigidne zakonodaje, ki delodajalcem otežuje hitro prilagajanje spremembam na trgu dela in upočasnjuje zaposlovanje tujcev. Davčni sistem, ki ne bo “odganjal” domačega visoko izobraženega kadra in bo bolj prijazen tudi za tuje strokovnjake. Šolski sistem, ki bo imel več posluha za potrebe gospodarstva in usmerjal mlade v deficitarne poklice, in nenazadnje delodajalci, ki morajo že danes svoje sodelavce pripravljati na spremembe, ki jih prinašajo nove tehnologije, robotizacija in avtomatizacija in temu primerno ustvarjati delovno okolje, ki vzpodbuja vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. Brez celostnega pristopa in sodelovanja vseh deležnikov je ta “bitka” že danes izgubljena.« 

V povezavi z ukrepi za podaljševanje delovne aktivnosti je Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, poudaril: »Z ozaveščanjem želimo sporočiti, da se dodatno delo splača.« Pri ukrepih na področju ekonomskih migracij izhajajo iz letos sprejete krovne strategije migracij, skladno s katero se zavzemajo za zmanjševanje odhoda slovenske delovne sile, kroženje delovne sile. To pomeni, da se tiste, ki odidejo v tujino za krajši ali daljši čas, spodbuja, da pridejo nazaj v Slovenijo. Glede integracije tujih delavcev je med drugim spomnil tudi na ponovno vzpostavljeno Info točko za tujce, ki deluje v okviru Zavoda RS za zaposlovanje: »Njen namen je, da tuji delavci dobijo vse informacije glede njihovega dela in pravic, kar je tudi ključno z vidika bolj celovite in uspešne integracije migrantov.«

Dr. Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, je pozdravila predintegracijske ukrepe, ki so v pripravi, nekateri pa že v izvajanju: »Nujno moramo skreirati privlačno družbo, državo in delovno okolje. V evropskem prostoru poteka “boj” za najboljše delavce. Pomembno je, da smo začeli razmišljati o možnostih predintegracijskih ukrepov v smislu predpriprave ljudi o pravicah, ki jim pripadajo. Slediti moramo cilju, da ljudje, ki pridejo v Slovenijo, pri nas tudi ostanejo. Dobiti morajo priložnost, da postanejo polnopravni člani družbe.«

Tonski posnetek posveta