Poročilo o razvoju


Poročilo o razvoju

Poročilo o razvoju: Ukrepe za okrevanje gospodarstva je treba kombinirati s strukturnimi reformami, da bo omogočena večja odpornost gospodarstva in družbe na prihodnje šoke

Poročilo o razvoju – publikacija, ki jo vsako leto pripravimo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj in ki spremlja uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030 – prinaša pomembna priporočila razvojni politiki. Kratkoročne prednostne naloge ekonomske politike so še naprej precej povezane s preprečevanjem širjenja bolezni covid-19 in blaženjem njenih družbeno-gospodarskih posledic. Ti ukrepi ostajajo zelo pomembni za ohranjanje gospodarskega in družbenega potenciala, zato mora biti njihov umik premišljen in postopen. Hkrati se krepi pomembnost ciljno usmerjenih in učinkovitih ukrepov za okrevanje, ki jih je treba kombinirati s strukturnimi reformami za večjo odpornost gospodarstva in družbe na šoke ter dolgoročno vzdržnejši razvoj.

Epidemija covid-19 je v letu 2020 močno zaznamovala gospodarstvo Slovenije in izrazito posegla v kakovost življenja ljudi, prinesla pa je tudi nekatere nove priložnosti. Kriza, ki je nastopila zaradi posledic epidemije covid-19, je prekinila nekajletno gospodarsko konjunkturo in ugodna gibanja na trgu dela, pri čemer so vladni ukrepi znatno ublažili posledice epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo. Slovenija se je sicer v času pred epidemijo covid-19 ter po finančni in gospodarski krizi vrnila na pot razvojnega dohitevanja, ob tem dosegla zgodovinsko visoke stopnje zaposlenosti in ugodne vrednosti kazalnikov vključenosti, postopno se je zviševala tudi učinkovitost rabe virov in energije. V leto 2020 pa je vstopila tudi z nekaterimi nerešenimi razvojnimi izzivi, ki so se z epidemijo še poglobili, številni pa tudi povečali ranljivost Slovenije v tem obdobju. Razvojno dohitevanje v preteklih letih je le v manjši meri temeljilo na povečanju produktivnosti, kar je tesno povezano s prenizkimi investicijami, zlasti v različne oblike neoprijemljivega kapitala. Zato bo treba v fazi okrevanja okrepiti investicijsko dejavnost in nadomestiti doslej premalo obravnavano pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti prihodnosti. Zaradi visoke izpostavljenosti mladih začasnim zaposlitvam se je v letu 2020 nadpovprečno povečala njihova brezposelnost. Še zlasti pa se je med epidemijo zaostrila problematika sistemov socialne zaščite (dolgotrajne oskrbe, zmogljivosti zdravstvenega sistema in čakalnih dob, dolgoročne vzdržnosti financiranja, še posebej izdatkov za pokojnine). Pereč problem z vidika okoljske dimenzije pa je prepočasno uvajanje sprememb v smeri nizkoogljičnega krožnega gospodarstva, visoki izpusti toplogrednih plinov iz prometa, večletna stagnacija obnovljivih virov energije in premalo trajnostna raba prostora. 

Ključni dolgoročni razvojni izzivi Slovenije, analizirani v Poročilu o razvoju so pospešitev rasti produktivnosti, vključujoč družbeni razvoj in medgeneracijsko solidarnost, pospešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in krepitev razvojne vloge države ter njenih institucij

Med ključnimi dolgoročnimi razvojnimi izzivi Slovenije, ki smo jih analizirali v Poročilu o razvoju 2021, izpostavljamo naslednje sklope:

-    pospešitev rasti produktivnosti, pri čemer izpostavljamo (i) krepitev raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij z večjim poudarkom na prebojnih inovacijah, (ii) hitrejšo digitalno preobrazbo z uvajanjem novih poslovnih modelov, storitvizacijo ter uvajanjem pametnih tovarn in drugih najzahtevnejših tehnologij  in (iii) večja vlaganja v človeške vire in razvoj kadrov prihodnosti, vključno s prekvalifikacijo zaposlenih, za lažji prehod na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in nižjim ogljičnim odtisom,  

-    vključujoč družbeni razvoj in medgeneracijsko solidarnost (i) z ustrezno ureditvijo financiranja in povečanjem zmogljivosti sistema dolgotrajne oskrbe in zdravstva, (ii) s celovito pokojninsko reformo za javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in zagotovitev dostojnih pokojnin, (iii) z zagotavljanjem zadostnega obsega delovne sile tudi z aktivnim vključevanjem priseljencev v socialno in družbeno življenje, (iv) z okrepitvijo vseživljenjskega učenja in prilagajanja delovnih mest za daljše ostajanje v delovni aktivnosti in večjo vključenostjo starejših v družbo, (v) s krepitvijo kulture dialoga in procesov demokratičnega soodločanja, komuniciranja in posvetovanj vseh relevantnih deležnikov, tudi civilne družbe ter (vi) s spodbujanjem zdravega načina življenja; 

-    pospešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, kjer izpostavljamo (i) ustrezno spodbujanje trajnostne mobilnosti ter razširitev in posodobitev infrastrukture zanjo, tudi z uporabo sodobnih tehnoloških rešitev, (ii) uvajanje novih nizkoogljičnih krožnih poslovnih modelov, vključno z učinkovitejšim ravnanjem z odpadki ter (iii) bistveno povečanje zmogljivosti za večjo rabo obnovljivih virov energije, predvsem z učinkovitejšim umeščanjem projektov v prostor; 

-    krepitev razvojne vloge države in njenih institucij z (i) izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij za pravočasno prepoznavanje ter usklajeno in učinkovito obravnavanje razvojnih izzivov, (ii) izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja ter (iii) s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov s krepitvijo njihove razvojne komponente. 

V tej smeri bi veljalo čim bolj izkoristiti finančna sredstva Evropske komisije, iz tega naslova pa še posebej povečati delež razpoložljivih sredstev za krepitev raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij, hitrejšo digitalno preobrazbo in učinkovit prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, saj bomo le tako usmerjeno in učinkovito reševali ključne razvojne izzive Slovenije.  
 

 

Back