Novice


Novice

Poročilo o razvoju 2022: hitro okrevanje slovenskega gospodarstva; potreba po nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje razvojne vrzeli za povprečjem EU s hitrejšo preobrazbo v visoko produktivno nizkoogljično krožno gospodarstvo

Slovensko gospodarstvo je v letu 2021, ob podpori obsežnih vladnih ukrepov, hitro okrevalo, kar je ohranilo razmeroma stabilen materialni in finančni položaj prebivalstva. Breme epidemije, ki ga je prevzela država, pa se je odrazilo v visokem javnofinančnem primanjkljaju in povečanju dolga sektorja država, zlasti v letu 2020. Glavni izziv ostaja zmanjšanje razvojne vrzeli za povprečjem EU. Poročilo o razvoju, s katerim na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj vsakoletno spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030, v tej povezavi prinaša pomembna priporočila. Da bi dosegli dolgoročno vzdržen razvoj in večjo kakovost življenja, je treba ukrepe razvojne politike prednostno usmeriti v pospešitev vključujočega prehoda v inovacijsko podprto rast z visoko produktivnim, nizkoogljičnim in krožnim gospodarstvom. Na ta način bi pripomogli tudi k povečanju odpornosti gospodarstva in družbe proti krizam, kot so trenutne zaostrene geopolitične razmere zaradi vojne v Ukrajini.

Preobrazba v inovacijsko podprto gospodarsko rast z visoko produktivnim gospodarstvom že od gospodarsko-finančne krize poteka počasi, prav tako ni bilo zadostnih premikov v smeri prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Zaostanek bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči (kazalnik gospodarske razvitosti in materialne blaginje prebivalstva) za povprečjem EU se je šele leta 2021 približal ravni iz leta 2008, Slovenija pa ostaja še precej oddaljena od cilja SRS za leto 2030. Počasno zmanjševanje razvojne vrzeli v zadnjem desetletju je izhajalo iz skromne rasti produktivnosti, predvsem zaradi nizkih investicij po gospodarsko-finančni krizi. Hkrati se vse bolj kaže vpliv večletnega upadanja vlaganj v neoprijemljive oblike kapitala po prejšnji krizi (raziskave in razvoj, IKT, usposabljanje zaposlenih), ki je upočasnjeval prehod v inovacijsko podprto rast z visoko produktivnim gospodarstvom; prepočasen je bil tudi napredek pri ločevanju gospodarske rasti od rabe virov in izpustov. Pri spoprijemanju z izzivi zelenega prehoda in prehoda v četrto industrijsko revolucijo je v zadnjem obdobju v določeni meri prišlo do premikov. Tako bo za te namene v prihodnje namenjenih več sredstev kot v preteklem srednjeročnem obdobju, spodbudo predstavlja tudi reformni del Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Kljub temu ambiciozni cilji za izvajanje dvojnega prehoda nakazujejo, da bo njihovo doseganje v prihodnje treba še bolj podpreti s sistemskimi ukrepi in viri, vse resnejša ovira za učinkovito preobrazbo gospodarstva in dvig produktivnosti pa postaja tudi pomanjkanje ustrezne delovne sile zaradi demografskih sprememb in prepočasnega odzivanja na potrebe po novih znanjih in spretnostih.

Epidemija covida-19 je močno posegla v zdravstveno stanje prebivalstva in zaostrila problematiko dostopnosti zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Dolgoletni trend izboljševanja zdravstvenega stanja prebivalstva je bil zaradi epidemije prekinjen. Prav tako je epidemija vplivala na nadaljnje povečanje težav v duševnem zdravju, pričakuje se ponovno povečanje neenakosti v zdravju, poglobile so se tudi težave v dostopnosti zdravstva. Ta je z vidika finančne pokritosti s pravicami dobra, zdravstveni sistem pa se sooča z velikim pomanjkanjem zdravstvenega osebja ter dolgimi čakalnimi dobami. Za večjo odpornost zdravstvenega sistema je bilo sicer uvedenih več kratkoročnih ukrepov, sprejet je bil poseben zakon za zagotavljanje investicij v zdravstvu do leta 2031, prav tako so v okviru NOO v naslednjih letih za ta namen predvidena znatna sredstva. V zadnjih dveh letih se je močno zaostrila dolgoletna problematika dostopnosti dolgotrajne oskrbe (DO). Sistemski zakon (sprejet leta 2021) bo upravičencem zagotovil širok obseg pravic, vendar glavni izziv ostaja ureditev obveznega zavarovanja za DO. Dolgoročno bo za povečanje odpornosti v zdravstvu in dostopnosti DO poleg javno-finančno vzdržne strukture virov financiranja ključno tudi ustrezno načrtovanje zaposlovanja in izboljšanje pogojev za delo.

Shema ključnih dolgoročnih razvojnih izzivov Slovenije, ki so analizirani v Poročilu o razvoju 2022

Med ključnimi izzivi prihodnjega razvoja Slovenije, ki smo jih analizirali v letošnjem Poročilu o razvoju, zato izpostavljamo:

- pospešitev rasti produktivnosti (a) z okrepljenim izobraževanjem in (pre)usposabljanjem za znanja in spretnosti prihodnosti, na podlagi posodobljenih in v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja; (b) z bistveno okrepljenimi vlaganji v pametno (še posebej digitalno) in trajnostno preobrazbo tako na strani države (predvsem, a ne izključno, z EU sredstvi) kot na strani podjetniškega sektorja; (c) s spodbujanjem dinamičnega poslovnega okolja ter krepitvijo znanstveno-raziskovalnega, inovacijskega in digitalnega ekosistema na javni strani ter pospešenim uvajanjem novih poslovnih modelov, prebojnih in disruptivnih inovacij ter prilagojenih procesov in organizacije poslovanja, vključno z domačim in mednarodnim povezovanjem, na podjetniški strani; (d) s pospešenimi spremembami na podlagi družbenega dogovora ter aktivnim upravljanjem preobrazbe;

- pospešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo a) z bistveno večjo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, predvsem z učinkovitejšim umeščanjem potrebnih projektov v prostor, kar še pridobiva na pomenu z zmanjševanjem energetske odvisnosti ob izzivih, povezanih z ukrajinsko-ruskim vojaškim konfliktom; b) s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, predvsem z razširitvijo in posodobitvijo ustrezne infrastrukture, in c) z uvajanjem novih nizkoogljičnih krožnih poslovnih modelov, vključno z učinkovitejšim ravnanjem z odpadki; d) s korenitejšimi sistemskimi premiki na osnovi novih znanj, inovacij in trajnostnih naložb v čiste tehnologije;

- krepitev odpornosti zdravstvenega sistema in finančne vzdržnosti sistemov socialne varnosti, predvsem zaradi staranja prebivalstva, ob hkratnem zagotavljanju kakovostnih storitev in dostojnih dohodkov ranljivejšim skupinam a) z večjimi vlaganji v preventivo in javno zdravje ter odpornost zdravstvenega sistema, vključno z učinkovitejšim zapolnjevanjem kadrovskega primanjkljaja v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi; b) z implementacijo Zakona o dolgotrajni oskrbi za povečanje zmogljivosti sistema, zlasti oskrbe na domu, in ustrezno ureditvijo financiranja dolgotrajne oskrbe; c) z zmanjšanjem tveganja (dolgotrajne) revščine ter odpravljanjem resne socialne in materialne prikrajšanosti najbolj ranljivih družbenih skupin; d) s celovito pokojninsko reformo za javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in zagotovitev dostojnih pokojnin; e) z zagotavljanjem zadostnega obsega delovne sile z vzpostavljanjem pogojev za privabljanje strokovnjakov (tujih in domačih) in aktivnim vključevanjem priseljencev v socialno in družbeno življenje f) z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest in lažjega vstopa mladih na trg dela; g) s krepitvijo vseživljenjskega učenja in prilagajanjem delovnih mest za daljšo delovno aktivnost ter večjo vključenost starejših v družbo;

- krepitev razvojne vloge države in njenih institucij a) z izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij za pravočasno prepoznavanje ter usklajeno in učinkovito obravnavanje razvojnih izzivov, b) s kakovostnim zakonodajnim okvirjem in zmanjšanjem državne regulacije za dvig konkurenčnosti gospodarstva, predvidljivo poslovno okolje in poenostavitev življenja državljanom, c) s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov in krepitvijo njihove razvojne komponente, pri čemer je ključno najti ustrezno ravnotežje med gospodarsko rastjo z zadostno podporo preobrazbi gospodarstva za dvig produktivnosti in spoprijemanje z izzivi podnebnih sprememb ter javnofinančno vzdržnostjo.

Preobrazba gospodarstva in pospešitev rasti produktivnosti, ki jo je treba prednostno podpreti z domačimi in vsemi razpoložljivimi sredstvi EU, je nujna za dvig blaginje prebivalstva v smeri osrednjega cilja SRS – »doseči kakovostno življenje za vse«.
 

Back