Pomladanska napoved


Pomladanska napoved

Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2021: Začetek okrevanja gospodarske aktivnosti predvidoma v drugem četrtletju; v drugi polovici leta pospešitev

Po lanskem globokem upadu gospodarske aktivnosti za letos predvidevamo 4,6-odstotno rast BDP. Okrevanje naj bi se ob predpostavkah izboljšanja epidemiološke situacije in postopoma večje precepljenosti prebivalstva začelo v drugem četrtletju in v drugi polovici leta pospešilo – takšne so tudi predpostavke osrednjih napovedi za glavne trgovinske partnerice. Predvsem zaradi izboljšanih obetov v mednarodnem okolju in manjše prizadetosti izvoznega dela gospodarstva in gradbeništva v drugem valu epidemije, je napoved nekoliko višja kot smo predvideli v Zimski napovedi (4,3 %). Gospodarsko okrevanje bo še naprej diferencirano po posameznih dejavnostih. Predvidevamo, da se bo rast v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter z njimi povezanimi storitvami nadaljevala. Podobno pričakujemo tudi razmeroma visoko rast investicij, zlasti infrastrukturnih in stanovanjskih. S postopnim odpiranjem storitvenih dejavnosti se bo od pomladi krepila tudi zasebna potrošnja; poleg rasti razpoložljivega dohodka bo k temu prispevalo tudi sproščanje prihrankov in s tem postopno zmanjševanje stopnje varčevanja gospodinjstev. Nadaljevala se bo tudi rast mednarodne menjave, zlasti blaga in postopoma tudi večine segmentov storitev, najpočasnejše in tudi dolgotrajnejše pa bo okrevanje storitev, povezanih s turizmom. Zaposlenost bo letos ob umirjanju epidemioloških razmer nadalje postopoma okrevala, brezposelnost pa bo v povprečju leta ostala na podobni ravni kot lani. Pri tem pričakujemo, da bodo vladni ukrepi, zlasti v prvi polovici leta 2021, še naprej blažili negativne posledice koronakrize na trgu dela in bodo le postopoma umaknjeni. Gospodarsko okrevanje se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo, v letu 2022 naj bi bila rast BDP podobna letošnji (4,4 %), leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. Rast zaposlenosti se bo ob predvidenem nadaljevanju okrevanja gospodarstva še nekoliko okrepila, a bo povprečno število brezposelnih leta 2023 ostalo višje kot v letu 2019. Epidemiološke razmere ostajajo negotove, s tem pa so povezana tudi največja tveganja za uresničitev napovedi, ki bo močno odvisna od nadaljnjega poteka epidemije in izvajanja strategije cepljenja v Sloveniji in drugih državah. Med tveganji, ki so nekoliko bolj uravnotežena kot lani, sicer še vedno prevladujejo negativna. Zelo pomembno bo tudi postopno in premišljeno umikanje ukrepov za blaženje posledic epidemije in prehod na njihovo razvojno komponento v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter Večletnega finančnega okvira. To so ključne ugotovitve Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

V Pomladanski napovedi UMAR, ki smo jo pripravili v prvi polovici marca, za letos pričakujemo 4,6-odstotno rast BDP. »Gibanja v drugi polovici lanskega leta so pokazala, da se podjetja in potrošniki vedno bolj prilagajajo novim razmeram. To je skupaj z izboljšanimi obeti v mednarodnem okolju in manjšo prizadetostjo izvoznega dela gospodarstva in gradbeništva v drugem valu epidemije, vplivalo na nekoliko višjo napoved za leto 2021 kot smo predvidevali decembra lani,« je pojasnila Maja Bednaš, direktorica UMAR. Na ravni celotne gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju predvidoma še ne bo vidnejšega okrevanja, predvsem zaradi ohranjanja omejitev delovanja v delu storitvenih dejavnosti. V drugem četrtletju pa glede na predvideno izboljšanje epidemiološke situacije pričakujemo začetek okrevanja tudi v tem segmentu, kar bo pozitivno vplivalo na rast zasebne potrošnje in tudi skupne gospodarske aktivnosti. Ob predpostavki, da se bodo omejitveni ukrepi ob večji precepljenosti prebivalstva in s tem boljšim obvladovanjem epidemije še bolj sprostili v drugi polovici leta, se bo gospodarsko okrevanje do konca leta pospešilo. Še naprej bo ključna podpora ukrepov fiskalne politike na nacionalni ravni in ravni EU, skupaj z ukrepi denarne politike ECB. 

Slika 1: Gospodarska rast (v %)

 Stolpični graf s prikazom gospodarske rasti od 2019 do 2022. Po globokem lanskem upadu letos predvidevamo 4,6-odstotno rast BDP, na podobni ravni se bo ohranila tudi naslednje leto. Leta 2023 pa bo nekoliko nižja.

Gospodarsko okrevanje bo diferencirano in različno hitro po posameznih dejavnostih. Razpoložljivi hitro frekvenčni podatki in kazalniki zaupanja kažejo, da se pozitivna gibanja v dejavnostih, vpetih v mednarodno menjavo, ki so se začela že v drugi polovici lanskega leta, nadaljujejo tudi v prvih letošnjih mesecih. Ob nekoliko izboljšanih gospodarskih obetih v mednarodnem okolju letos tako pričakujemo nadaljnjo rast izvoza in uvoza, zlasti blaga, in postopoma tudi večine segmentov storitev. Tudi predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ter z njimi povezane storitve bodo letos nadalje rasle in večinoma že dosegle predkrizno raven iz leta 2019. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih, ki je bila na začetku leta že višja od dolgoletnega povprečja, in izboljšana pričakovanja podjetij o izvozu nakazujejo postopno krepitev njihove investicijske aktivnosti. Pričakujemo pa predvsem močno okrepitev infrastrukturnih investicij, prav tako tudi nadaljnjo rast stanovanjskih investicij. Storitve, ki jih je epidemija bolj prizadela, bodo letos šele začele okrevati in bi svojo predkrizno raven večinoma lahko dosegle do leta 2023. Po lanskem globokem upadu se bo s postopnim odpiranjem storitvenih dejavnosti od pomladi krepila tudi zasebna potrošnja. Poleg rasti razpoložljivega dohodka bo k temu prispevalo tudi sproščanje prihrankov in s tem postopno zmanjševanje stopnje varčevanja gospodinjstev, ki pa bo predvidoma še precej presegala raven iz leta 2019. Na trošenje gospodinjstev bo pozitivno vplivalo tudi predvideno unovčevanje turističnih bonov. 

V naslednjih dveh letih se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo. Leta 2022 naj bi bila rast podobna letošnji (4,4 %), gospodarska aktivnost pa naj bi dosegla predkrizno raven iz leta 2019, k čemur bo prispevalo tudi ohranjanje nekaterih ukrepov za blažitev posledic epidemije v letošnjem letu. Pri tem predvidevamo, da bodo (zlasti v 2022) določeni zaščitni ukrepi še vedno prisotni in bodo omejevali popolno okrevanje določenih storitvenih dejavnosti (npr. potovanj). Po dveh letih razmeroma visokih rasti za leto 2023 napovedujemo 3,3-odstotno rast BDP.

Na trgu dela so sprejeti ukrepi za ohranjanje delovnih mest lani pomembno omejili poslabšanje razmer. »Letos bo zaposlenost ob umirjanju epidemioloških razmer postopoma okrevala, brezposelnost pa bo v povprečju leta ostala na podobni ravni kot lani. Pri tem bo ključno, da bodo vladni ukrepi, zlasti v prvi polovici leta 2021, še naprej blažili negativne posledice epidemije na trgu dela in bodo le postopoma umaknjeni,« je poudarila Maja Bednaš. V prihodnjih dveh letih se bo rast zaposlenosti ob nadaljevanju okrevanja gospodarstva še okrepila, povprečno število brezposelnih na letni ravni pa bo ostalo višje kot v letu 2019. 

Slika 2: Osnovni in alternativna scenarija Pomladanske napovedi
Shematičen prikaz osnovnega in alternativnih scenarijev Pomladanske napovedi

Največje tveganje za uresničitev napovedi je še naprej povezano z epidemiološkimi razmerami v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah. Dolgotrajno vztrajanje zaostrenih epidemioloških razmer, morebitni strožji omejitveni ukrepi ob novih valovih okužb, tudi kot posledica novih in bolj nalezljivih mutacij koronavirusa in/ali počasnejšega cepljenja, ter ponovna večja zaprtja gospodarstev, bodo še naprej predstavljali največje tveganje za stabilno okrevanje. To bi še bolj prizadelo predvsem storitvene dejavnosti, v primeru obsežnejšega zaprtja dejavnosti pa bi posledice občutila tudi industrija. Tudi prehitro umikanje ukrepov za blaženje posledic epidemije bi ob zaostreni gospodarski situaciji lahko privedlo do povečanja brezposelnosti, stečajev in težav večjega števila gospodarskih subjektov pri opravljanju njihove dejavnosti. Vse skupaj bi vplivalo tudi na počasnejše okrevanje. »V primeru hitrejšega trajnega izboljšanja epidemioloških razmer oziroma hitre široke dostopnosti cepiva ali zdravil pa obstaja tudi možnost hitrejšega okrevanja aktivnosti. Ključna bo tudi hitrost in učinkovitost črpanja sredstev iz novega večletnega finančnega okvira in finančnega paketa za odpornost in okrevanje v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah ter ciljna usmerjenost teh virov v reševanje glavnih razvojnih izzivov,« je zaključila Maja Bednaš.
 

Back