Novice


Novice

Po ažurirani napovedi UMAR bo ob koncu leta medletna inflacija znašala 3,2 %, povprečna inflacija pa 3,0 %

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so ažurirali letošnjo napoved inflacije iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj. Ob upoštevanju novih predpostavk in zadnjih podatkov namreč pričakujejo, da bo rast cen življenjskih potrebščin v letošnjem letu višja od pričakovane ob pripravi Pomladanske napovedi. Medletna inflacija bo tako ob koncu leta dosegla 3,2 %, povprečna inflacija pa 3,0 %.

Na UMAR so v Pomladanski napovedi, objavljeni marca letos, napoved inflacije pripravili na osnovi podatkov o rasti cen v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Predvidevali so ohranjanje cen na ravni 2,5 % v letošnjem in prihodnjem letu. Na osnovi podatkov o rasti cen v prvem polletju pa so ugotovili, da je pri nekaterih predpostavkah napovedi inflacije in gibanjih posameznih skupin cen prišlo do pomembnih odstopanj. Zato so se odločili za ažuriranje napovedi.

Analize kažejo, da od predvidenih gibanj odstopajo predvsem cene hrane, saj hitreje rastejo cene sezonske in nesezonske hrane. Med razlogi za hitrejšo rast cen hrane so predvsem vplivi podobnih gibanj cen v državah EU, izvoznicah hrane v Slovenijo. »Tudi Evropska komisija je po objavi naše napovedi predstavila novo oceno gibanja cen hrane, ki kaže, da se bodo cene ohranile na višji ravni,« je povedal Boštjan Vasle.

Drugačna je tudi dinamika gibanja rasti cen nafte. Cene tekočih goriv so se v prvi polovici leta povišale nad pričakovanji, kljub temu pa na uradu ocenjujejo, da sprememba predpostavke v Pomladanski napovedi glede povprečne cene nafte v 2007 še ni potrebna. Za te cene je namreč značilno veliko nihanje med letom, zato je pričakovati, da bodo podobno kot v minulih letih cene zanihale tudi navzdol.

Do višje rasti cen je torej prišlo le v nekaterih skupinah indeksa cen, v večini pa ne, zato na UMAR predvidevajo, da vzroki za rast cen niso sistemske narave. »To pomeni, da naša analiza ni potrdila dvomov, da gre za neustrezne ekonomske politike, morebitne inflacijske pritiske zaradi visoke gospodarske rasti ali posledice uvedba evra,« je komentiral direktor Janez Šušteršič in dodal, da to potrjujejo tudi podatki o še vedno umirjeni rasti zasebne potrošnje ter majhna razlika med rastjo cen storitev in blaga.

Back