Ob zaostrenih epidemioloških razmerah in uvedbi obsežnih zajezitvenih ukrepov je realni bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem četrtletju četrtletno upadel za 1 %, medletno pa za 4,5 %. Padec je bil manjši kot v drugem četrtletju in tudi nekoliko manjši kot smo pričakovali v Zimski napovedi. V celem letu je BDP upadel za 5,5 %, kar je prav tako manj od pričakovanj v Zimski napovedi, predvsem zaradi ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu. Vpliv zajezitvenih ukrepov na gospodarsko aktivnost je bil v drugem valu pričakovano zelo izrazit v storitvenih dejavnostih, katerih delovanje je bilo onemogočeno oziroma omejeno, tj. v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah, gostinstvu in večjem delu trgovine. Upad aktivnosti v teh dejavnostih je bil primerljiv s spomladanskim in je podobno kot v prvem valu tudi vplival na znatno zmanjšanje potrošnje gospodinjstev. Na drugi strani so bile nekatere druge dejavnosti, zlasti tiste, ki so vezane na mednarodno menjavo - promet, gradbeništvo in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti - v zadnjem četrtletju znatno manj prizadete in so po močnem upadu v drugem četrtletju okrevale v celotni drugi polovici leta. Skladna s tem so bila tudi gibanja izvoza in uvoza blaga, kjer so medletna gibanja v zadnjem četrtletju že postala pozitivna. Tudi investicije v osnovna sredstva so po globokem padcu spomladi v nadaljevanju leta četrtletno rasle predvsem zaradi okrevanja investicij v opremo in stroje v tretjem četrtletju in gradbenih investicij, tako infrastrukturnih kot stanovanjskih, v celotni drugi polovici leta. Med agregati potrošnje je bila lani medletno višja le državna potrošnja, ki se je krepila pod vplivom naraščanja zaposlenosti in izdatkov za obvladovanje epidemije.
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil medletni upad realnega BDP v zadnjem lanskem četrtletju (-4,5 %; -5,0 % desezonirano) manjši od naših pričakovanj in tudi znatno manjši kot v drugem četrtletju (-12,9 %). Po visoki četrtletni rasti v tretjem četrtletju je BDP v četrtem četrtletju ponovno upadel (-1 %, prilagojeno za sezono in delovne dni), in sicer nekoliko bolj kot v povprečju EU (-0,4 %, prilagojeno za sezono in delovne dni). Posledično je bil tudi medletni padec večji kot v EU-27 (-4,8 % v EU, desezonirano). »V celotnem letu 2020 je bil padec gospodarske aktivnosti 5,5-odstoten in manjši od naših pričakovanj v Zimski napovedi (6,6 %), predvsem zaradi ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu. K padcu BDP so med agregati potrošnje sicer prispevale vse komponente z izjemo državne potrošnje, ki se je v kriznih razmerah okrepila. Med dejavnostmi so se najbolj skrčile tiste, ki so bile v času strogih zajezitvenih ukrepov zaprte oziroma je bilo njihovo delovanje omejeno,« najnovejša gibanja komentira Maja Bednaš, direktorica UMAR.
Dodana vrednost se je lani zaradi močno skrčene aktivnosti v času trajanja zaščitnih ukrepov, povezanih z epidemijo koronavirusa, sicer znižala v večini dejavnosti. Največji padec je bil v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah, zaradi njihovega zaprtja oziroma omejenega delovanja v času najstrožjih omejitev spomladi in v zadnjih mesecih leta ter v vmesnem obdobju zaradi ohranitve določenih omejitvenih ukrepov fizičnega distanciranja in nošenja mask ter samozaščitnega obnašanja. Zajezitveni ukrepi v prvem in drugem valu so vplivali tudi na močan padec v gostinstvu in trgovini. Relativno manj kot v pomladanskem obdobju pa so zajezitveni ukrepi vplivali na nekatere druge dejavnosti. »Promet je po močnem upadu v drugem četrtletju v drugi polovici leta postopno okreval. Podobna dinamika je bila prisotna tudi v gradbeništvu in izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih, kjer je dodana vrednost v drugem polletju medletno že postala pozitivna«, še dodaja Maja Bednaš. Med predelovalnimi dejavnostmi je k medletni rasti v zadnjem četrtletju prispevala predvsem proizvodnja v srednje tehnološko zahtevnih panogah (večinoma proizvodnja električnih naprav in kovinskih izdelkov). V celem lanskem letu pa so medletno povečale proizvodnjo le visoko tehnološko zahtevne panoge (farmacevtska industrija in proizvodnja IKT opreme), kljub njihovim nekoliko skromnejšim medletnim rezultatom v drugi polovici leta.
K padcu dodane vrednosti so v zadnjem lanskem četrtletju zaradi ponovnega upada aktivnosti največ prispevale storitve
Potrošnja gospodinjstev je pomembno prispevala k upadu BDP v zadnjem lanskem četrtletju in v celem letu. Po močnem zmanjšanju v drugem je v tretjem četrtletju prehodno okrevala in se v zadnjem ponovno močno zmanjšala zaradi vnovičnega zaprtja nenujnih trgovin in storitev. Poleg omejenih možnosti trošenja in t. i prisilnega varčevanja je k padcu v celem letu prispevala tudi povečana negotovost, ki je vplivala na odlaganje nenujnih nakupov in povečanje previdnostnega varčevanja. Razpoložljivi dohodek se lani predvidoma medletno ni bistveno spremenil, na kar so pomembno vplivali vladni interventni ukrepi za ohranjanje delovnih mest in blažitev posledic epidemije na dohodke najbolj izpostavljenih skupin. Vladne interventne ukrepe je direktorica UMAR komentirala z naslednjimi besedami: »Vpliv epidemije in zajezitvenih ukrepov na trg dela je bil sicer najizrazitejši v aprilu in maju, v nadaljevanju leta pa so ukrepi negativne vplive znatno ublažili.« Padec zaposlenosti je bil ob 5,5-odstotnem upadu BDP tako 1-odstoten, število brezposelnih pa večje za okoli 15 %. Po sezonskem povečanju decembra in januarja se število brezposelnih ob ohranjanju interventnih ukrepov februarja ponovno zmanjšuje.
Zmanjšanje investicij v osnovna sredstva (-4,1 %) je prav tako prispevalo k lanskemu upadu gospodarske aktivnosti, predvsem zaradi močnega upada v drugem četrtletju. Ob znatnem povečanju v tretjem četrtletju, predvsem investicij v opremo in stroje, se je v nadaljevanju leta medletni upad zniževal, v zadnjem četrtletju pa so že presegle raven iz lanskega leta. V drugi polovici leta so se okrepile tudi gradbene investicije in zabeležile medletno rast. Medletni padec bruto investicij je bil globlji (-5,8 %) zaradi negativnega vpliva zalog (prispevek -0,4 o. t.).
Izvoz in uvoz sta bila lani močno prizadeta predvsem zaradi padca svetovne trgovine, mednarodnih omejitev in omejitvenih ukrepov doma in v državah EU. Padca izvoza in uvoza sta bila izrazita zlasti v drugem četrtletju, kar je tudi ključno vplivalo na zmanjšanje v celem letu (-8,7 % in -10,2 %). Po globokem padcu aprila se je medletni upad izvoza blaga v drugi polovici leta postopno zmanjševal, v zadnjem lanskem četrtletju je bil izvoz blaga že medletno pozitiven. Okrevanje je bilo opazno pri večini glavnih skupin proizvodov, zlasti pri proizvodih za vmesno porabo. Podobno je okreval uvoz blaga in proti koncu leta že dosegel ravni iz leta 2019. V menjavi večine storitev je bil upad večji kot pri blagu, najbolj izrazit pri storitvah, povezanih s turizmom, v drugem četrtletju pa se je precej zmanjšala tudi menjava transportnih storitev. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven (0,4 o. t.).
Končna državna potrošnja je edina komponenta BDP, ki je lani medletno ostala višja predvsem zaradi naraščanja zaposlenosti in izdatkov za obvladovanje epidemije.
Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se po aprilskem strmoglavljenju na zgodovinsko najnižje vrednosti od maja do septembra izboljševala zaradi postopnega sproščanja omejitvenih ukrepov in okrevanja aktivnosti. Z vnovičnim poslabšanjem epidemioloških razmer doma in v tujini ter uvedbo obsežnih zaščitnih in omejitvenih so se oktobra začela ponovno slabšati ter dosegla novo dno novembra, ki je bilo sicer na višji ravni kot spomladi. »Od decembra se kazalniki zaupanja ponovno izboljšujejo. Na podlagi dostopnih podatkov ocenjujemo, da bodo v prvem četrtletju podobno kot že v zadnjem lanskem, posledice še vedno zaostrene epidemiološke situacije osredotočene predvsem na storitveni sektor in manj na dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo. Podjetja in potrošniki so se sicer prilagodili novi realnosti, vendar pa zaprtje oziroma omejeno delovanje gostinstva in razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitev še ne omogoča njihovega okrevanja. V drugem četrtletju glede na prevladujoče predpostavke razvoja epidemiološke situacije lahko pričakujemo rast gospodarske aktivnosti. Tempo okrevanja pa bo seveda ključno odvisen od epidemioloških razmer v Sloveniji in naših pomembnejših trgovinskih partnericah, hitrosti cepljenja in odzivnosti politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva,« zaključuje Maja Bednaš.
Na uradu smo pričeli s pripravo redne Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2021, ki jo bomo predstavili v drugi polovici marca.