Novice


Novice

Komentar podatkov o gospodarski rasti v 3. četrtletju 2020: Sproščanje omejitvenih ukrepov je vplivalo na občutno okrevanje gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju, v zadnjem četrtletju pričakovana ponovna upočasnitev

V tretjem četrtletju je realni bruto domači proizvod (BDP) četrtletno okreval celo bolj, kot smo pričakovali, medletni upad se je znatno zmanjšal (-2,6 %, v drugem četrtletju -13,0 %). S postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov zaradi začasnega izboljšanja epidemiološke situacije v poletnih mesecih je k manjšemu medletnemu upadu aktivnosti prispevalo predvsem hitro okrevanje aktivnosti v izvoznem delu gospodarstva, predelovalnih in nekaterih storitvenih dejavnostih. Zaradi oživljanja aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah sta se zmanjšala medletna padca izvoza in uvoza. Storitvene dejavnosti, povezane z domačo potrošnjo in turizmom so prav tako povečale obseg aktivnosti, vendar so zaradi ohranitve določenih omejitvenih ukrepov in močnega upada prihoda tujih turistov okrevale počasneje. Sproščanje omejitvenih ukrepov je vplivalo tudi na četrtletno rast potrošnje gospodinjstev, ki je medletno ostala malenkost nižja tudi zaradi visoke ravni varčevanja. Investicije v opremo in stroje so četrtletno močno okrevale, investicije v gradbene objekte pa so celo presegle raven pred letom dni. Skupna raven bruto investicij pa je predvsem zaradi močnega zmanjšanja zalog ostala precej pod lansko ravnjo. Med agregati potrošnje je bila medletno višja le končna državna potrošnja. Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov so se po aprilskem strmoglavljenju na najnižje vrednosti v zgodovini počasi izboljševala do oktobra, ko so se zaradi drugega vala epidemije in posledičnih omejitvenih ukrepov ter zaprtja nenujnih storitvenih dejavnosti začela ponovno slabšati. V zadnjem četrtletju tako pričakujemo ponovno povečanje medletnega padca gospodarske aktivnosti, ki pa bo predvidoma manjši kot spomladi in osredotočen predvsem na storitveni del gospodarstva.

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil medletni upad realnega BDP v tretjem letošnjem četrtletju (-2,6 %) pričakovano znatno manjši kot v drugem četrtletju (-13,0 %). Četrtletno je BDP močno zrasel, bolj kot v povprečju EU (12,4 %; v EU za 11,6 %; očiščeno vpliva sezonskih in koledarskih dejavnikov). Tudi medletni padec je bil glede na EU-27 veliko manjši (-2,9 % v Sloveniji in -4,3 % v EU, desezonirano). Skupno je BDP v devetih mesecih medletno upadel za 6 % (po originalnih podatkih).

Slika 1: V tretjem četrtletju je bil medletni padec gospodarske aktivnosti manjši kot v EU

Graf medletne in četrtletne realne rasti BDF

Vir: Eurostat, SURS.  Opomba: * desezonirana in prilagojena za št. delovnih dni.

K padcu dodane vrednosti v tretjem letošnjem četrtletju so zaradi počasnejšega okrevanja največ prispevale storitve, še zlasti skupina gostinstva, trgovine in prometa. Sicer so se razmere tudi v teh dejavnostih izboljšale, v gostinstvu je k temu prispevala tudi večja usmeritev počitnic in izletov na domači trg, v trgovini pa predvsem realizacija dela odloženih nakupov iz drugega četrtletja. Na izboljšanje v prometu je vplival predvsem mednarodni tovorni promet. »Najpočasneje so okrevale razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve, kjer je dodana vrednost najbolj zaostajala za lansko ravnjo zaradi ohranitve določenih omejitvenih ukrepov fizičnega distanciranja in nošenja mask ter samozaščitnega obnašanja,« počasnejše okrevanje nekaterih storitev komentira Maja Bednaš, direktorica UMAR. Dodana vrednost v gradbeništvu je bila po drugi strani medletno pozitivna, hitro pa so okrevale tudi izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti, kjer je sicer dodana vrednost ostala nižja kot lani. Med njimi je bila, podobno kot že v drugem četrtletju, aktivnost medletno višja v farmacevtski industriji, dodatno pa še v proizvodnji IKT opreme, prehrambeni in lesni industriji. Padec je ostal največji v kovinski industriji in usnjarstvu, precej pa se je zmanjšal v proizvodnji motornih vozil in električnih naprav.

Slika 2: K padcu dodane vrednosti so v tretjem letošnjem četrtletju zaradi počasnejšega okrevanja največ prispevale storitve

Graf prispevka k medletni rasti dodane vrednosti

Vir: SURS, preračun UMAR.

Potrošnja gospodinjstev se je v tretjem četrtletju znatno povečala kot posledica sproščanja omejitvenih ukrepov in nadomeščanja nakupov, ki so izpadli v drugem četrtletju. Pozitiven je bil tudi vpliv unovčevanja turističnih bonov. Zaupanje potrošnikov se je v poletnih mesecih povečalo z zgodovinsko nizke ravni, k čemur je prispevalo tudi izboljšanje razmer na trgu dela, kjer se je število delovno aktivnih četrtletno povečalo. »K izboljšanju razmer na trgu dela, ki pa ostajajo bolj zaostrene kot pred letom, je ob okrevanju gospodarske aktivnosti ključno prispevalo podaljšanje vladnih interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Število registriranih brezposelnih se je tako postopno zmanjševalo od maja do konca septembra in je do konca novembra, kljub ponovnemu omejevanju poslovanja od sredine oktobra, ostalo na podobni ravni kot v predhodnih dveh mesecih,« utemeljuje Maja Bednaš, direktorica UMAR. Kljub četrtletnemu okrevanju pa je zasebna potrošnja v tretjem četrtletju medletno ostala malenkost nižja, predvsem zaradi še vedno prisotnih omejitvenih ukrepov, oteženih potovanj v druge države in velike negotovosti, ki je po naši oceni vplivala tudi na nadaljnje višje varčevanje kot pred letom.

V tretjem četrtletju so okrevale tudi investicije v osnovna sredstva, vendar so medletno ostale nižje za 1,8 %. Četrtletno je bilo okrevanje najbolj intenzivno pri investicijah v opremo in stroje, kar je predvsem posledica njihove nizke ravni v drugem četrtletju. Okrepile so se tudi investicije v gradbene objekte in postale medletno celo pozitivne. Medletni padec bruto investicij je bil veliko globlji (-19,6 %) zaradi močno negativnega vpliva zalog (prispevek -4,0 o. t.).   

Z oživljanjem aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah sta se medletna padca izvoza (-9,5 %) in uvoza (-13,1 %) opazno zmanjšala. Zlasti je okreval izvoz blaga v EU, ki predstavlja največji delež našega izvoza, vendar je bil medletno še vedno nižji za okoli 6 %. Izvoz je okreval v večini glavnih dejavnosti, najbolj v skupini vozil, kjer je bil upad v drugem četrtletju največji. V tretjem četrtletju se je opazno povečal tudi uvoz blaga, zlasti proizvodov za vmesno porabo. Okrevanje v menjavi storitev pa je bilo zaradi počasnejše, zlasti zaradi močno zmanjšanega obsega potovanj. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven (2,0 o. t.).  

Končna državna potrošnja je edina komponenta BDP, ki je medletno ostala višja.

Slika 3: Gospodarska pričakovanja so se po prehodnem izboljšanju začela ponovno slabšati v zadnjem obdobju, kar nakazuje na povečanje medletnega upada gospodarske aktivnosti v četrtem četrtletju

Graf gospodarske klime v EU in Sloveniji

Vir: SURS, Evropska Komisija.

Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se po aprilskem strmoglavljenju na zgodovinsko najnižje vrednosti od maja do septembra izboljševala zaradi postopnega sproščanja omejitvenih ukrepov in okrevanja aktivnosti. Z vnovičnim poslabšanjem epidemioloških razmer doma in v tujini ter uvedbo obsežnih zaščitnih in omejitvenih pa so se oktobra v Sloveniji začela ponovno slabšati, vendar še ostajajo na višjih ravneh kot spomladi. V zadnjem četrtletju tako pričakujemo ponovno povečanje medletnega padca gospodarske aktivnosti. »Na podlagi dostopnih podatkov ocenjujemo, da bodo posledice osredotočene predvsem na storitveni sektor in manj na dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo. Za zdaj kaže, da bo upad v večini segmentov manjši kot spomladi, k čemu prispevajo tudi prilagoditve podjetij in potrošnikov novi realnosti, enak ali večji upad pa je pričakovati v gostinstvu in razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah. Kar zadeva okrevanje v letu 2021, se to verjetno zamika proti drugemu četrtletju, vse bo odvisno od epidemioloških razmer v Sloveniji in drugih državah, ki so naše pomembne trgovinske partnerice, uvajanja cepiva in odzivnosti politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva,« je zaključila direktorica UMAR-ja, Maja Bednaš.

Na Umar bomo v naslednjih dveh tednih ocenili uresničevanje Jesenske napovedi za obdobje 2020 2022. V kolikor bodo potrebni popravki, bomo še pred koncem leta pripravili Zimsko napoved gospodarskih gibanj 2020.

Back