Novice


Novice

Komentar podatkov o gospodarski rasti v 1. četrtletju 2021: nadaljevanje rasti v izvoznem delu gospodarstva; ob sproščanju omejitvenih ukrepov v prvem četrtletju začetek okrevanja tudi v storitvah in zasebni potrošnji

Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju četrtletno povečal za 1,4 %, medletno pa za 1,6 %. Rast je bila višja kot v povprečju EU. Gibanja odražajo nekoliko boljše epidemične razmere in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, prav tako pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. Okrevanje se je nadaljevalo zlasti v dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo (promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), na katere so imeli zajezitveni ukrepi, podobno kot že v lanski drugi polovici leta, manjši vpliv. Skladna s tem so bila tudi gibanja izvoza in uvoza blaga, kjer je bila aktivnost medletno pozitivna že drugo četrtletje zapored. Nadaljevalo se je tudi okrevanje investicij v osnovna sredstva, predvsem v opremo in stroje, ki so bile prav tako medletno višje že drugič zapored. Tudi prodaja v trgovini, ki se je večinoma sprostila že februarja, je bila prvič višja kot pred letom, deloma zaradi nadomeščanja zadržanih nakupov, deloma pa tudi povečanega trošenja pred napovedanim zaprtjem javnega življenja v začetku aprila. To je vplivalo na medletno nekoliko višjo zasebno potrošnjo. Zajezitveni ukrepi pa so še vedno pomembno vplivali na močan medletni upad v nekaterih storitvenih dejavnostih, ki so se odpirale počasneje, zlasti v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu, kar je zaviralo hitrejšo rast trošenja gospodinjstev. Ob rasti plač v sektorju država, spodbujeni z izplačili dodatkov v razmerah epidemije, se je okrepila le nominalna državna potrošnja, realno pa je upadla. Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU se z umirjanjem epidemičnih razmer izboljšujejo. Na podlagi dostopnih podatkov ocenjujemo, da bodo ob nadaljnji rasti dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, v drugem četrtletju z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov storitve vidneje okrevale, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti. 

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil realni BDP v prvem letošnjem četrtletju za 1,4 % višji kot v zadnjem četrtletju lani (prilagojeno za sezono in delovne dni) in za 1,6 % višji kot v enakem obdobju leta 2020 (po nedesezoniranih podatkih oziroma 2,3 % desezonirano). Ob nadaljnjem okrevanju v izvoznem delu gospodarstva je k temu prispeval tudi učinek osnove, saj so lani v enakem času na gospodarsko aktivnost že negativno vplivali omejitveni ukrepi povezani s koronavirusom. Okrevanje v Sloveniji je bilo hitrejše kot v EU-27, kjer je bila gospodarska aktivnost nižja kot v zadnjem lanskem četrtletju (-0,4 %, prilagojeno za sezono in delovne dni) in tudi medletno (-1,7 % desezonirano). »Gibanja odražajo nekoliko boljše epidemične razmere in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, prav tako pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram,« je podatke komentirala Maja Bednaš, direktorica UMAR-ja.

Slika 1: V Sloveniji v prvem četrtletju rast aktivnosti, v EU še zmanjšanje

Graf s prikazom rasti aktivnosti v Sloveniji in EU  

Vir: Eurostat, SURS. Opomba: * desezonirana in prilagojena za št. delovnih dni.

Medletno se je v prvem letošnjem četrtletju povečala tudi skupna dodana vrednost. Podobno kot v drugi polovici lanskega leta so imeli zajezitveni ukrepi manjši vpliv na dejavnosti vezane na mednarodno menjavo. »Nadaljevalo se je okrevanje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, ki je bila že drugo četrtletje zapored medletno višja, najbolj v srednje tehnološko zahtevnih panogah (največ sta prispevali proizvodnja električnih naprav in kovinskih izdelkov). Nižja kot lani pa je bila proizvodnja avtomobilske industrije, tudi zaradi pomanjkanja polprevodnikov, in farmacevtske industrije, ki je bila ena izmed redkih dejavnosti z rastjo v letu 2020,« je dogajanje v predelovalnih dejavnostih pokomentirala Maja Bednaš. Nadaljevala se je rast v prometu, medletno pozitivna je bila tudi prodaja v trgovini, ki se je večinoma sprostila že februarja in se je povečala zaradi nadomeščanja zadržanih nakupov, deloma pa tudi zaradi povečanega trošenja pred napovedanim zaprtjem javnega življenja v začetku aprila. Aktivnost je ponovno najbolj upadla v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah, katerih delovanje se je s počasnim umikom omejitvenih ukrepov le postopno sproščalo. Slednje je vplivalo tudi na še vedno močan padec aktivnosti v gostinstvu. V gradbeništvu je bila aktivnost nekoliko višja kot pred letom, malo pa se je zmanjšala glede na zadnje lansko četrtletje zaradi manjše gradnje nestanovanjskih stavb.

S sproščanjem zajezitvenih ukrepov in ob prilagoditvah potrošnikov spremenjenim razmeram se je okrepila zasebna potrošnja, kar so že nakazovali tudi podatki o davčno potrjenih računih za prvo četrtletje. Njen prispevek k medletni rasti BDP je bil v prvem četrtletju že pozitiven. »Ocenjujemo, da se je nadaljevala rast skupnega razpoložljivega dohodka; na to so ob okrevanju na trgu dela še naprej pomembno vplivali tudi vladni interventni ukrepi za ohranjanje delovnih mest in blažitev posledic epidemije na dohodke najbolj izpostavljenih skupin,« je še enega od pomembnih dejavnikov okrevanja predstavila Maja Bednaš. Ob četrtletnem povečanju potrošnje se je tako nekoliko znižala stopnja varčevanja, ki pa je ostala znatno višja kot pred epidemijo. Medletni padec zaposlenosti je bil v prvem četrtletju 1-odstoten. Število brezposelnih se po sezonskem povečanju decembra in januarja ob okrevanju na trgu dela in ohranjanju interventnih ukrepov nadalje zmanjšuje. Konec maja je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ okoli 17 % nižje kot pred letom, ko je močno poraslo zaradi vpliva epidemije, in za okoli 5 % višje kot maja 2019. 

V prvem četrtletju so bile investicije v osnovna sredstva že drugo četrtletje zapored medletno višje, in sicer za 7,6 %. Po močnem upadu v drugem lanskem četrtletju hitro okrevajo investicije v opremo in stroje, na drugi strani pa so se (po rasti v drugi polovici lanskega leta) znižale gradbene investicije, kar povezujemo z nižjo investicijsko aktivnostjo storitvenega sektorja. Medletna rast bruto investicij pa je bila malo nižja (6,4 %) zaradi zmanjšanja zalog (prispevek -0,1 o.t.).   

Okrevanje izvoza in uvoza se je nadaljevalo tudi v prvem letošnjem četrtletju. Menjava blaga je po močnem padcu lanskega aprila okrevala že v drugi polovici leta in je bila medletno pozitivna drugo četrtletje zapored. Rast izvoza je bila opazna pri večini glavnih skupin proizvodov, zlasti pri proizvodih za vmesno porabo, zastalo pa je okrevanje izvoza vozil. Rast uvoza blaga pa je bila predvsem posledica višjega uvoza blaga za vmesno potrošnjo, kar povezujemo z okrevanjem industrijskih dejavnosti. Menjava storitev okreva veliko počasneje in za lansko ravnjo že vedno zaostaja za več kot desetino, zlasti zaradi ukrepov, ki močno omejujejo turizem. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven (0,3 o. t.).  

Ob rasti plač v sektorju država, spodbujeni z izplačili dodatkov v razmerah epidemije, se je okrepila le nominalna državna potrošnja, realno pa je upadla.

Slika 2: Zaupanje v gospodarstvo v zadnjih mesecih raste, po dolgem času tudi v storitvah

Linijska grafa s primerjavo zaupanja v gospodarstvo v Sloveniji in EU      

Vir: SURS, Evropska Komisija.

»Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU se v zadnjih mesecih z umirjanjem epidemičnih razmer izboljšujejo. Na podlagi dostopnih podatkov ocenjujemo, da bodo ob nadaljnji rasti dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, v drugem četrtletju z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov vidneje okrevale tudi storitve, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti. Trenutni obeti za nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti in razmere na trgu dela so ugodni, nadaljnji tempo okrevanja pa bo še naprej ključno odvisen od epidemičnih razmer v Sloveniji in naših pomembnejših trgovinskih partnericah, hitrosti cepljenja in premišljenega ohranjanja oziroma umika ukrepov za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva,« je komentar zaključila Maja Bednaš.

Epidemične razmere in trenutna gospodarska gibanja ne odstopajo bistveno od pričakovanj v Pomladanski napovedi 2021, ki smo jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj pripravili v prvi polovici marca. Rast zasebne potrošnje je nekoliko višja, kar je povezano tudi s povečanim obsegom nakupov pred zaprtjem v aprilu. Slednje potrjujejo tudi prvi podatki o upadu prodaje v trgovini v aprilu. 

Back