Novice


Novice

Komentar podatka o BDP: širjenje koronavirusa in ukrepi za njegovo zajezitev so vplivali na zmanjšanje gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju

Realni BDP se je v prvem letošnjem četrtletju medletno zmanjšal za 2,3 %. K padcu je zaradi povečanja negotovosti in zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti v povezavi z ukrepi za zajezitev širjenja epidemije COVID-19 sredi marca, največ prispeval upad v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, opazno je upadla tudi potrošnja gospodinjstev. Zaradi padca svetovne trgovine in mednarodnih omejitev sta se zmanjšala tudi izvoz in uvoz. Med agregati potrošnje se je medletno okrepila le končna državna potrošnja. Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov so aprila strmoglavila na najnižje vrednosti v zgodovini, tudi maja pa ostajajo močno pod ravnjo pred globalno razširitvijo koronavirusa. V drugem četrtletju tako pričakujemo še močnejše zmanjšanje gospodarske aktivnosti, kar upoštevajoč zadnje napovedi za trgovinske partnerice, nakazuje na velik padec aktivnosti v letošnjem letu.

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil realni BDP v prvem letošnjem četrtletju nižji za 2,3 % kot v enakem obdobju leta 2019. Medletni padec je sledil 6-letnemu obdobju pozitivnih rasti, močno pa je upadla tudi tekoča, četrtletna rast BDP (-4,5 %; očiščeno vpliva sezonskih in koledarskih dejavnikov).  

Slika 1: V prvem četrtletju je bil padec gospodarske aktivnosti večji kot v EU 

 

K padcu dodane vrednosti v prvem letošnjem četrtletju so zaradi močno skrčene dejavnosti v času trajanja zaščitnih ukrepov od sredine marca največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti gostinstvo, trgovina in promet ter različne storitvene dejavnosti, na katere so omejitve in zaščitni ukrepi vplivali še posebej izrazito (osebne storitve, igralništvo). V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu pa je bila zaradi višje aktivnosti v prvih dveh mesecih, dodana vrednost v prvi četrtini leta še medletno višja, pri čemer podatki za marec že kažejo opaznejši upad. Med predelovalnimi dejavnostmi so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo, proizvodnjo električnih naprav in vmesnih proizvodov, razmeroma skromen pa je bil upad v prehrambeni in farmacevtski industriji.

Na strani domače potrošnje je k padcu BDP v prvem četrtletju močno prispevala tudi potrošnja gospodinjstev. K njenemu upadu so prispevali ukrepi za zajezitev širjenja epidemije COVID-19 oziroma samoizolacija in zaprtje vseh nenujnih storitvenih dejavnosti ter povečanje negotovosti. Slednje je pretehtalo sicer še ugodne podatke o rasti zaposlenosti in rasti plač, ki so posledica ugodne gospodarske situacije do začetka krize, povezane s koronavirusom. 

»Razmere so se na trgu dela začele slabšati v drugi polovici marca, ko se je začelo povečevati število registrirano brezposelnih, ki je bilo v drugi polovici maja medletno že za približno petino višje. Rast števila brezposelnih se je v zadnjih tednih ustavila, njihovo ponovno povečevanje pa pričakujemo po izteku ukrepov prvega protikoronskega paketa,« je trenutno situacijo na trgu dela komentirala Maja Bednaš, direktorica UMAR. 

V prvem četrtletju so se znižale tudi investicije v osnovna sredstva, ki so bile medletno nižje za 6,3 %. Slednje je predvsem posledica nižjih investicij v opremo in stroje, ki so bile zaradi umirjanja aktivnosti v mednarodnem okolju nižje že v zadnjem lanskem četrtletju. Letos so se še dodatno znižale zaradi zaostrenih razmer v mednarodnem okolju in težav podjetij pri transportu, ki so jih povzročili omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa ter velike negotovosti, ki vpliva na investicijske odločitve podjetij. Gradbene investicije so sicer v začetku letošnjega leta zaradi visoke aktivnosti v tej panogi še rasle.

Padec svetovne trgovine in mednarodne omejitve so vplivale tako na padec izvoza (-1,6 %) kot uvoza (-2,5 %) v prvem četrtletju. Izvoz blaga v EU je v prvem četrtletju medletno upadel za 5 %, najizraziteje v Italijo. Zaradi negotovosti in omejitvenih ukrepov se je povečal upad v menjavi večine storitev (predvsem v segmentu potovanj in transporta). Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven (0,5 o. t. ).  

Končna državna potrošnja je edina komponenta BDP, ki se je v kriznih razmerah okrepila.

Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se začela zmanjševati že marca, aprila pa so strmoglavila na najnižje vrednosti v zgodovini. Maja se je razpoloženje sicer nekoliko izboljšalo, kar je verjetno povezano s sproščanjem omejitvenih ukrepov, vendar še vedno ostaja precej pod ravnjo pred globalno razširitvijo koronavirusa. 

»V drugem četrtletju tako pričakujemo še precej močnejše zmanjšanje gospodarske aktivnosti, kar upoštevajoč zadnje napovedi za trgovinske partnerice nakazuje na velik padec aktivnosti v letošnjem letu,« je še dodala Maja Bednaš, direktorica UMAR. 

Slika 2: Gospodarska pričakovanja so aprila strmoglavila, kar nakazuje na močnejše zmanjšanje gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju


 

»Podatke o rasti BDP v prvem četrtletju 2020 bomo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj upoštevali pri pripravi posodobljene napovedi gospodarskih gibanj, ki jo bomo predvidoma pripravili v juniju, skladno z 11. členom Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, sprejetega 20. marca 2020,« je zaključila Maja Bednaš, direktorica UMAR.  

Back