Novice


Novice

Komentar BDP: Umiritev rasti gospodarske aktivnosti, zlasti v izvoznem delu gospodarstva, medletna rast predvsem zaradi nizke lanske osnove ostaja visoka; velika negotovost zaradi vojne v Ukrajini

Realni bruto domači proizvod (BDP) se je po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,8 %, kar je bistveno manj kot v preteklih četrtletjih, medletna rast (9,8 %) pa je predvsem zaradi nizke lanske osnove ostala visoka. Rast gospodarske aktivnosti se je umirila zlasti v izvoznem delu gospodarstva, ki se že dalj časa sooča z motnjami v dobavnih verigah in rastočimi stroški, razmere so se še zaostrile zaradi vojne v Ukrajini. Na nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev sta ugodno vplivala postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in razmere na trgu dela z rekordno zaposlenostjo. Kupna moč gospodinjstev pa je pod vedno večjim vplivom naraščajočih cen, zlasti energentov in hrane. V prvem četrtletju je bila visoka tudi medletna rast investicij, kjer se letos hitreje krepi gradnja nestanovanjskih in stanovanjskih stavb ter inženirskih objektov. V gradbeništvu se sicer povečujejo stroškovni pritiski ter težave zaradi pomanjkanja materiala. Tudi državna potrošnja je bila višja kot v enakem lanskem obdobju, rast je izhajala predvsem iz rasti zaposlenosti ter rasti izdatkov za blago in storitve v zdravstvu.

 

Kazalniki zaupanja so se marca zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, še posebej pri potrošnikih in v predelovalnih dejavnostih, aprila je sledilo rahlo izboljšanje, a negotovost ostaja visoka. Na razpoloženje potrošnikov vplivajo zlasti naraščajoče cene, v predelovalnih dejavnostih pa razmere v mednarodnem okolju, in sicer predvsem ozka grla v dobavi surovin ter višanje cen surovin in energentov. 

Negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini, uvajanjem novih sankcij proti Rusiji in odzivom gospodarstev na morebitne težave v preskrbi z energenti, ostaja visoka in bo ključno vplivala na gospodarska gibanja v evropskem prostoru v prihodnjih mesecih. S tem so povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, predvsem v povezavi z visokimi cenami energentov in hrane, kjer bodo ključni ukrepi za blažitev posledic za najranljivejše skupine prebivalstva. Visoka ostajajo tudi tveganja za zaostritev omejitev na strani ponudbe, ki se še dodatno krepijo zaradi zaprtja delov kitajskega gospodarstva ob ničelni toleranci Kitajske do covida-19. Pandemične razmere ostajajo dejavnik tveganja, zlasti v primeru pojava novih sevov, ki bi lahko resneje poslabšali zdravstvene razmere in zahtevali strožje zajezitvene ukrepe. 

»Visoka rast domače potrošnje, tako zasebne kot investicijske, in znatna umiritev v izvoznem delu gospodarstva je v okviru pričakovanj Pomladanske napovedi, ki smo jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj pripravili v prvi polovici marca, negotovost in negativna tveganja, povezana z geopolitičnimi razmerami in oskrbo z energenti, pa so se od tedaj okrepila,« je objavljene podatke glede na Pomladansko napoved 2022 komentirala Maja Bednaš, direktorica UMAR. 
 

Back