Novice


Novice

Jesenska napoved 2021: izboljšani gospodarski obeti, negotovost ostaja

Gospodarski obeti se izboljšujejo, za letos pričakujemo 6,1-odstotno rast BDP. Predvsem zaradi višjih napovedi v mednarodnem okolju, hitrejše rasti aktivnosti od pričakovane, zlasti v drugem četrtletju in tudi v poletnih mesecih, ter ob nadaljnjem prilagajanju podjetij in potrošnikov spremenjenim razmeram, je napoved višja, kot smo predvideli v Pomladanski napovedi (4,6 %). Po globokem lanskem padcu aktivnosti (4,2 %) se letos nadaljuje okrevanje dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo (predelovalnih dejavnosti in prometa), ki se je začelo že v drugi polovici lanskega leta. Ugodna so gibanja v izvozu in uvozu, med investicijami se krepijo zlasti naložbe v opremo in stroje. S postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov medletno raste trgovina, postopno okrevajo tudi gostinske in nastanitvene storitve, igralništvo ter športne, kulturne, razvedrilne in osebne dejavnosti. Skladno s tem se krepi zasebna potrošnja. Poleg rasti razpoložljivega dohodka jo spodbuja tudi delno sproščanje prihrankov, ki so se lani močno povečali. Hkrati bo stopnja varčevanja gospodinjstev predvidoma tudi v prihodnjih letih presegala raven iz leta 2019. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter povezanih storitvah bo raven aktivnosti iz leta 2019 večinoma dosežena že letos, podobno velja tudi za investicije in mednarodno menjavo. Ostale storitve in zasebna potrošnja, ki jih je epidemija bolj prizadela, pa bodo svojo predkrizno raven večinoma dosegle naslednje leto, z izjemo storitev povezanih s turizmom, kjer bo ta raven dosežena pozneje. Z gospodarskim okrevanjem se izboljšujejo razmere na trgu dela, negativne posledice koronakrize pa tudi letos blažijo vladni ukrepi. Letos pričakujemo 0,8-odstotno rast zaposlenosti in 11-odstotno znižanje povprečnega števila brezposelnih, ki bo tako le še 2 % večje kot leta 2019. Gospodarsko okrevanje se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo, v letu 2022 naj bi se rast BDP umirila na 4,7 %, leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. Tudi razmere na trgu dela se bodo še naprej izboljševale, okrepile pa se bodo omejitve, povezane z razpoložljivostjo delovne sile. Epidemične razmere ostajajo negotove, s tem pa so povezana tudi največja tveganja za uresničitev napovedi. Zato bo pomembno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije epidemičnim in gospodarskim razmeram, vedno bolj pa tudi krepitev razvojnih vsebin ob podpori sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter večletnega finančnega okvira. To so ključne ugotovitve Jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

V Jesenski napovedi UMAR, ki smo jo pripravili v začetku septembra, za letos pričakujemo 6,1-odstotno rast BDP. Po globokem lanskem padcu aktivnosti (4,2 %) se letos nadaljuje okrevanje dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo (predelovalnih dejavnosti in prometa), ki se je začelo že v drugi polovici lanskega leta. Še naprej rastejo tudi investicije v opremo in stroje ter uvoz in izvoz. S postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov medletno raste prodaja v trgovini, od drugega četrtletja okrevajo tudi gostinske in nastanitvene storitve, igralništvo ter športne, kulturne, razvedrilne in osebne dejavnosti, kar je povezano z okrevanjem zasebne potrošnje. V gradbeništvu se je aktivnost v prvem polletju zmanjševala predvsem zaradi težav pri dobavi in s cenami materialov. Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da poleti še naprej rastejo dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo, prav tako se je ob nadaljnjem sproščanju omejitvenih ukrepov ob pogoju PCT nadaljevalo okrevanje v storitvah in zasebni potrošnji, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti. Na nadaljnjo rast storitvenih dejavnosti in zasebne potrošnje vpliva tudi unovčevanje lanskih in letošnjih bonov. V drugi polovici leta pričakujemo ponovno okrevanje v gradbeništvu, spodbujeno z državnimi naložbami. 

Predvidevamo, da se bo rast skupne gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju umirila, saj bo prisotnost virusa v hladnejših mesecih poleg obstoječih omejitev (npr. pogoj PCT) prinesla še previdnejše (samoomejitveno) obnašanje prebivalstva, kar bo zavrlo rast predvsem storitvenih dejavnosti in zasebne potrošnje. Umirila naj bi se tudi rast v predelovalnih dejavnostih, ki se srečujejo z omejitvami na strani ponudbe. Prav tako pričakujemo umiritev rasti investicij v opremo in stroje. »Predvsem zaradi izboljšanja obetov v mednarodnem okolju, hitrejše rasti aktivnosti od pričakovane, zlasti v drugem četrtletju in tudi v poletnih mesecih, in ob nadaljnjem prilagajanju podjetij in potrošnikov spremenjenim razmeram je napoved nekoliko višja, kot smo predvideli v Pomladanski napovedi (4,6 %). Za letos tako pričakujemo 6,1-odstotno rast BDP,« je pojasnila Maja Bednaš, direktorica UMAR. Gospodarska aktivnost bo predvidoma že letos presegla predkrizno raven iz leta 2019, k čemur bodo, čeprav v manjši meri kot lani, prispevali nekateri ukrepi za blažitev posledic epidemije.

Gospodarsko okrevanje ostaja diferencirano po posameznih dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter storitvah, povezanih s tema dejavnostma, bo raven aktivnosti iz leta 2019 večinoma dosežena že letos. Podobno velja tudi za investicije in mednarodno menjavo. Ostale storitve in zasebna potrošnja, ki jih je epidemija bolj prizadela, pa bodo večinoma svojo predkrizno raven dosegle naslednje leto, z izjemo storitev povezanih s turizmom, kjer bo ta raven dosežena pozneje. K okrevanju zasebne potrošnje bo poleg rasti razpoložljivega dohodka prispevalo tudi delno sproščanje prihrankov in s tem postopno zmanjševanje stopnje varčevanja gospodinjstev, ki pa bo predvidoma še precej presegala raven iz leta 2019. Tudi rast državne potrošnje bo letos ostala solidna. 

Okrevanje gospodarstva se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo, težave z dobavo materialov pa naj bi se umirile. Leta 2022 naj bi se rast umirila na 4,7 %. Pri tem predvidevamo, da bodo (zlasti v letu 2022) določeni omejitveni ukrepi še vedno prisotni in bodo omejevali popolno okrevanje določenih storitvenih dejavnosti (predvsem potovanj). Po dveh letih razmeroma visokih rasti za leto 2023 napovedujemo 3,3-odstotno rast BDP.

Z gospodarskim okrevanjem se izboljšujejo razmere na trgu dela. Negativne posledice koronakrize tudi letos blažijo vladni ukrepi, za katere pričakujemo, da se bodo tudi v prihodnje prilagajali epidemični ter gospodarski situaciji. »Za 2021 pričakujemo 0,8-odstotno rast zaposlenosti in 11-odstotno znižanje povprečnega števila brezposelnih, ki bo le še 2 % večje kot leta 2019,« je poudarila Maja Bednaš. V prihodnjih dveh letih naj bi se okrevanje na trgu dela postopno nadaljevalo.

Inflacija bo letos v povprečju 1,4-odstotna. K višji rasti cen ob koncu leta (2,5 % medletno) bodo prispevale predvsem višje cene energentov (tudi zaradi nizke lanske osnove). Zaradi omejitvenih dejavnikov proizvodnje ob solidnem povpraševanju pa so se začele krepiti tudi cene neenergetskega industrijskega blaga. Rast cen hrane in storitev bo ostala zmerna. Povprečna inflacija se bo naslednje leto povečala na 2 %. Na slednje bo, poleg visokega prenosa iz druge polovice letošnjega leta, v povezavi z nadaljnjim okrevanjem vplivala predvsem rast cen storitev, ki bo pomembno prispevala k inflaciji tudi leta 2023. Pričakujemo tudi, da se bodo višje cene neenergetskih surovin prelivale v končne cene v daljšem časovnem obdobju.

Največje tveganje za uresničitev napovedi je še naprej povezano z epidemičnimi razmerami in precepljenostjo v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah. Morebitni strožji omejitveni ukrepi ob novih valovih okužb, tudi kot posledica novih in bolj nalezljivih mutacij koronavirusa, ter s tem povezana ponovna večja zaprtja gospodarstev v prihodnje predstavljajo največje tveganje za stabilnejše okrevanje. Visoka negotovost in oteženo delovanje določenih storitvenih dejavnosti bi vplivala tudi na ohranjanje visoke ravni varčevanja oziroma njegovo počasnejše sproščanje. Povečanje podjetniških težav bi se lahko odrazilo v večjem številu propadov in stečajev podjetij, kar bi lahko privedlo do povečanja brezposelnosti in posledične prizadetosti bančnega in finančnega sektorja. »Zato premišljeno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije glede na epidemične in gospodarske razmere ostaja pomembno. Hkrati pa bo imela vedno večji pomen krepitev razvojnih vsebin ob podpori sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter večletnega finančnega okvira,« je še poudarila Maja Bednaš. Negativno tveganje predstavlja tudi višja inflacija, do katere bi lahko prišlo ob hitrejšem okrevanju povpraševanja in daljšem vztrajanju trenutnih omejitev v ponudbi na globalni ravni. 

Gospodarska rast pa bi lahko bila tudi višja v primeru hitrejšega trajnega izboljšanja epidemičnih razmer in zadostne precepljenosti prebivalstva. To bi lahko vplivalo na večji obseg sproščanja presežnih prihrankov gospodinjstev in hitrejšo rast investicij zaradi višje stopnje zaupanja. Pozitivno tveganje je tudi višja svetovna gospodarska rast, ki bi imela večji pozitiven vpliv na rast v EU. Prav tako bodo ključne hitrost in učinkovitost črpanja sredstev iz novega večletnega finančnega okvira in finančnega paketa za odpornost in okrevanje v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah ter ciljna usmerjenost teh virov v reševanje glavnih razvojnih izzivov.
 

Back